Zadetki iskanja
Prekmurski
dòli stèpsti ~ -pém dov. stepsti, otresti: mokroucso z-gvanta dolisztepi KOJ 1845, 25; doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; On je pa doli ſztepao to ſztvár vu ogyen KŠ 1771, 427; On je pa to vipero doli ſztepao vu ogyen KM 1796, 130; Onedva ſzta pa doli ſztepla prájh KM 1796, 127; pren. szo priliko popadnoli Hunov odurno oblászt dolisztepszti KOJ 1848, 5
Pleteršnik
járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch (fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica-Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).
Vorenc
mrzlica ž, F15, arida febris, merẛliza s'vrozhino; carus, -us, mozhnu ſpanîe po merṡlizi; causon, onis, ena huda vrozhina, ali vrozha merẛliza; discutere febrem, merṡlizo otrèſti, prózh perpraviti; febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo; febrire, febricitare, marṡlizo iméti; febris, marṡliza; febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè marṡliza, malu kadai zhes en dán tarpy; febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera otjide, inu pride; febris pestilens, tá kuṡhna marṡliza; febris putrida, tá gnyla marṡliza; intervallatus, -a, -um, intervallata febris, marṡliza, katera vſák dán ne pride; paraxismus, marṡlize ali boleṡni ṡazhetik; recidiva febris, naṡai povernêna marṡliza; tertiana febris, marṡliza na tretji dán, treniza[!]
Pleteršnik
obtrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) potresti okoli česa, umstreuen, Cig.; — 2) = otresti, vollends abbeuteln, abschütteln: o. drevo.
Pleteršnik
odtrę́sti, -trę́sem, vb. pf. (einen Theil) wegschütteln; odtresti nekoliko jabolk z jablane, ako jih je preveč na njej; — losrütteln, Cig.; — von sich schütteln: o. jarem, Z.; — prim. otresti.
Pleteršnik
otrę́sati, -am, vb. impf. ad otresti; 1) abschütteln, abbeuteln; jablane, hruške o.; sadje o.; roso o. rožici, Čb.-Valj. (Rad); — z glavo o., den Kopf schütteln, Cig.; — o. predivo, den Flachs schwingen, Cig., Jan.; — 2) weg-, abzuschütteln suchen: jarem o., C., Ravn.-Valj. (Rad); (nam. odtresati).
Pleteršnik
Pleteršnik
otrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) abschütteln, abbeuteln; o. hruško (drevo), o. hruške z drevesa, alle Birnen vom Baume schütteln; — ausschütteln: slamo o., Cig.; — ausschwingen; o. predivo, Cig.; — o. z glavo, den Kopf schütteln, o. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; — o. se, sich schütteln; če mu tudi kaj rečem, otrese se, kakor moker pes, (= er macht sich nichts daraus), jvzhŠt.; — o. se koga (česa), sich jemanden (etwas) vom Halfe schaffen, sich entschlagen, Cig., Jan.; — o. se komu, jemandem mit Unwillen erwidern, BlKr.-M.; — 2) wegschütteln, abschütteln: jarm o., das Joch abschütteln, Cig.; (nam. odtresti, Mik. (V. Gr. IV. 220.)).
Celotno geslo
Hipolit
otresti glagol
Vorenc
otresti dov., F7, decurſsare, naroṡen reſtaviti, ali reṡdiliti, ṡklatiti, otreſti; decutere, otréſti, ṡklatiti; discuſsorius, -a, -um, tá kateri ima tó múzh prózh otrèſti; discutere, ſpremiſliti: tudi otrèſti; discutere febrem, merṡlizo otrèſti, prózh perpraviti; dispulverare, v'práh perpraviti, ali práh otréſti; excutere, ṡbiti, ſtreſti, ṡklatiti, otreſti
Besedje16
Vorenc
prah m, F16, arsenicum, béla miſhniza, miſhja ſhtupa, ſtrupoviti práh; atomus, -i, v'ſonzú prah; dentifricium, ſléherni pulferz, ali práh ẛa ẛobe ribati; dispulverare, v'práh perpraviti, ali práh otreſti; limatura, -ae, práh od pilenîa; peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, tudi malinṡki práh; pulvis, -ris, práh; pulvis nitrius, vel tormentarius, pulfer, ali práh ṡa puhſhe; scobs, scobis, práh, pilenîe, ṡhaganîe, práh od vertanîa; scobs, segmel, prah, pilenîe, shaganîe; strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili; theca arenaria, puhſha ṡa prah; tutia, rude ṡherjaviza, ṡhivi práh, ali pepèl
Vorenc
sklatiti dov., F3, decurſsare, ṡklatiti, otreſti; decutere, ṡklatiti; excutere, ṡbiti, ſtreſti, ṡklatiti, otreſti
Prekmurski
stèpsti stepém dov. otresti: i prájh od noug vaſi kraj ſztepte na ſzvedouſztvo prouti nyim KŠ 1771, 197; doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32
Vorenc
stresti dov., F8, analecta, -orum, oſtanki na miẛi, ali kar pade od miẛe, inu ſe is perta ſtreſſe; commovere, eniga perpraviti, ſtreſti, reṡdreiti, ganiti, gibati, trepetati, potréſti; concutere, ſtreſti, ṡlomaſtiti, ſtrepetati, pleṡkatati; excutere, ṡbiti, ſtreſti, ṡklatiti, otreſti; febris tertiana legitima, katera zhlovéka zhes ſedemkrat ſtreſſe; procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumenîam, s'viharjam inu s'hudim vremenom ṡlomaſtiti; quaſsare, ſtrèſti; succuſsare, gori ſtrèſti
Vorenc
zbiti dov., F4, configere, perbiti, v'kúp ẛbiti, preboſti; edentare, ẛobe ṡbiti, vun ṡbiti; excutere, ṡbiti, ſtreſti, ṡklatiti, otreſti; prim. zbijen
Število zadetkov: 16
Dostopnost