Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
oblóda -e ž (ọ̑)
1. agr. otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi: nasuti, zamešati oblodo / ječmenova, ovsena obloda / mleti za oblodo
2. zastar. slaba pijača: te oblode nočem piti
SSKJ²
oblodíti in oblóditi -im dov. (ī ọ́)
agr. dodati, primešati oblodo: obloditi krmo
    oblójen in oblóden -a -o:
    z otrobi oblojena krma
SSKJ²
otrób -a m (ọ̑) nav. mn.
1. z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, rži: krmiti z otrobi; moka in otrobi / pšenični otrobi
2. ekspr. vsebinsko prazno govorjenje, pisanje: nimam časa prebirati teh otrobov
● ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti
♦ kozm. mandeljnovi otrobi zdrobljena mandeljnova jedrca, iz katerih je iztisnjeno olje, za nego kože
SSKJ²
polnovréden -dna -o [pou̯nou̯redən] prid. (ẹ́ ẹ̄)
publ. ki ima vse pričakovane pozitivne lastnosti, značilnosti: iz te šole je izšlo veliko polnovrednih delavcev / to je polnovreden dokaz za njegove poštene namene zadosten, prepričljiv; šah se mu je zdel polnovredna športna panoga enakovredna; odpadke izkorišča druga tovarna kot polnovredno surovino dobro, kvalitetno
♦ agr. polnovredno krmilo krmilo, katerega hranilne snovi se v celoti, popolnoma izkoristijo; fin. polnovredni kovani denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; obrt. polnovredni kruh kruh iz moke, ki ji niso odvzeti otrobi
    polnovrédno prisl.:
    umrlega ne bo mogoče tako kmalu polnovredno nadomestiti
SSKJ²
posêje -sêj ž mn. (ȇ)
nar. otrobi: hrano za prašiče je potresla s posejami
SSKJ²
síto -a s (í)
1. priprava iz ogrodja z gosto mrežo, zlasti za sejanje moke: izdelovati sita; mreža, obod sita / presejati skozi sito; po sejanju ostanejo otrobi na situ; gosto, redko sito; svileno, žičnato sito; sito za belo moko / mlinsko sito
♦ čeb. čebelno sito priprava iz matične rešetke za ločevanje čebel od trotov; elektr. električno sito priprava, ki prepušča samo tok določenih frekvenc; fot. sito priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv; filter
// cedilo: pretlačiti jagode skozi sito; odcediti solato na situ
2. ekspr., navadno v zvezi z biti, dati izraža podrobno kritično obravnavo, pretres z namenom odstraniti nebistveno, slabo: danes bodo na situ njegove izjave; dati na sito vse kandidate / predlogi so šli skozi različna sita / sito cenzure, zgodovine
SSKJ²
trúga -e ž (ú)
1. nižje pog. krsta: položiti mrliča v trugo; črna truga / iti za trugo
2. pog. kovčku podoben avtomobilski strešni prtljažnik; strešni kovček: vzeti prtljago iz truge; zaradi truge je bil avto previsok in ni mogel na parkirišče v letališki zgradbi / truga za prevoz smučarske opreme
3. nar. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na kmečkem vozu za prevoz drobnega, sipkega materiala: stresati krompir v trugo / pripeljati trugo peska / postaviti kravam trugo s peso in otrobi (leseno) korito
SSKJ²
zámet1 -i ž (á)
nar. vzhodno otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi; obloda: pripraviti zamet za prašiče

Slovenski pravopis

Pravopis
otróbi -ov m mn. (ọ̑) snov. krmiti z ~i; pojm., poud. |vsebinsko prazno govorjenje, pisanje|
Pravopis
polnovréden -dna -o [u̯n] (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) publ. ~ material
polnovrédni -a -o [u̯n] (ẹ́) kuhar. ~ kruh |iz moke z otrobi|
polnovrédnost -i [u̯n] ž, pojm. (ẹ́)
Pravopis
polnozŕnat -a -o [u̯n] (ȓ)
polnozŕnati -a -o [u̯n] (ȓ) kuhar. ~ kruh |iz moke z otrobi|
Pravopis
vès vsà vsè [vəs] cel. mer. zaim., m in ž dalje vsèga/vsè -èmu/-èj vsè/vsò -èm/-èj -èm/vsò; vsà/vsì -èh -èma vsà/vsì -èh -èma; vsì/vsè -èh -èm vsè/vsè vsèh vsèmi; s: kot m, le da je tož. ed. vsè; dv. -ì; mn. -à (ə̏ ȁ ȅ) ~ dan, gozd, krompir, obraz; ~i otrobi so plesnivi; ~e hlače si umazal; ~a njiva je bila pohojena; Srajca je ~a raztrgana; poud. ~a vas je bila pokonci |vsi prebivalci|; ~e leto, sadje, seme; ~a ta vrata bo treba prepleskati; poud.: odpovedati na ~ej črti |popolnoma|; zavpiti na ~a pljuča |zelo|; ~ moker; ~a vesela; ~e premraženo; ~ v ognju

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
oblóda -e ž
agr. otrobi, zmleti ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi
SINONIMI:
nar. oblodva, nar. obloja, nar. zamet2
GLEJ ŠE SINONIM: brozga, brozga
Celotno geslo Sinonimni
otróbi -ov m mn.
z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, ržipojmovnik
SINONIMI:
nar. poseje
GLEJ ŠE: govoriti

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
otróbi Frazemi s sestavino otróbi:
otróbe vézati
Celotno geslo Frazemi
vézati Frazemi s sestavino vézati:
otróbe vézati

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
mekína -e ž
Celotno geslo Etimološki
otrọ̑bi -ov m mn.
Celotno geslo Etimološki
rọ̑bkati -am nedov.
Število zadetkov: 53