zadrevenèti -ém dov. odreveneti, otrpniti: I zadrevenê csütênye KAJ 1848, 221; i kôszti moje szo zadrevenele TA 1848, 23; pren. naj vpámeti ne zadrevenéjjo KŠ 1771, 609
zadrevéni -a -o odrevenel, otrpel: Zadrevéno, i nevrejdno dejte bi bio on KOJ 1833, XIII; ovce, da szo kakti zadrevéne na prejdnyih oboujih koulinaj klécsale KOJ (1914), 109
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
gláva -e ž
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
Prekmurski
Prekmurski
dòli prìgnoti se ~ -em se dov. pripogniti se, skloniti se: ovcé, gda vidijo, ká sze pasztér doliprigne, hitro vkupbe'zijo KAJ 1870, 139
Prekmurski
nòtrizapréjti -zaprém dov. zapreti: Bán .. horváte csini .. Kralice vloviti, vu Novigrád notrizaprejti KOJ 1848, 49; Ovcé májo ovcsárnice, vu stere sze notrizapréjo KAJ 1870, 139
nòtrizáprvši -a -e ki je zaprl: Hunyadi Frideriki III. steroga je vu Nouvomeszto notrizáprvsi tak dugo mantráo KOJ 1848, 59
nòtri zapréti ~ -a ~ -o zaprt: Lüdomorci szo 'ze notri zaprêti AIP 1876, br. 2, 8
nòtrizáprvši -a -e ki je zaprl: Hunyadi Frideriki III. steroga je vu Nouvomeszto notrizáprvsi tak dugo mantráo KOJ 1848, 59
nòtri zapréti ~ -a ~ -o zaprt: Lüdomorci szo 'ze notri zaprêti AIP 1876, br. 2, 8
Prekmurski
òvca -e tudi -é ž ovca: Zkelkim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Csi vidis gyüncza brata tvojega ali ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; Cslovik, ki bi meo edno ovczo KŠ 1771, 38; i tak ſze dr'zimo liki na klanyé valon ovczé KŠ 1771, 466; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870; csi bi kákſi cslovik meo ſztou ovécz KŠ 1771, 59; i vuna je z-ouvcz KM 1790, 50; pren. nej ſzam poſzlan, nego k pogiblénim ovczám hize Izraelſzke KŠ 1771, 51; idite ktim pogiblénim ovczán KŠ 1771, 31; i poznamo ovczé moje KŠ 1754, 132; posilam, liki ovczé na ſzrejdo med vuké KŠ 1771, 32; Ovczé ino vſzáko 'zivino BKM 1789, 2; vsze szi podvrgao pod nogé nyegove, Ovczé i vsze TA 1848, 7
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
zablóditi tudi zablóuditi -im dov. zabloditi, zaiti: Ovcé májo dobre ovcsárnice, vu stere sze notrizapréjo, da szemta neidejo i nezablôdijo KAJ 1870, 139; Kak nezablôdite med telko potami KAJ 1870, 26; i zabloudila bi li edna (ovcza) 'znyih KŠ 1771, 59; Zabloudo ſzam kak blodécsa ovcſicza KM 1783, 164; pren. teda od Boſjega návuka naidale vkrai zabloudi TF 1715, 3; csi ſto med vami zabloudi od iſztine KŠ 1771, 754; Ki ſzo okoli iſztine zabloudili od czila govorécsi KŠ 1771, 649
zablòdjeni tudi zablóudjeni tudi zablóudnjeni -a -o zablodel, zašel, izgubljen: Ovo jaſz tvoja neſzrecsna zablodjena ovcſicza KŠ 1754, 229; Nej li ſzam jaſz edna, Od devétdeſzét devéte zablodjena BKM 1789, 201; Csi ſze nagodis na tvojega nepriátela zabloudjenoga guncza KŠ 1754, 52; náj bi na hüdo zabloudnyenoga krála pripelao KOJ 1848, 40; idoucsi na goré iscse to zablodjeno KŠ 1771, 59; Zablodjene ovczé ſzmo od Ádama bili BKM 1789, 72; pren. Oh jaj tebi teda düsa zabloudjena KM 1783, 255
zablòdjeni tudi zablóudjeni tudi zablóudnjeni -a -o zablodel, zašel, izgubljen: Ovo jaſz tvoja neſzrecsna zablodjena ovcſicza KŠ 1754, 229; Nej li ſzam jaſz edna, Od devétdeſzét devéte zablodjena BKM 1789, 201; Csi ſze nagodis na tvojega nepriátela zabloudjenoga guncza KŠ 1754, 52; náj bi na hüdo zabloudnyenoga krála pripelao KOJ 1848, 40; idoucsi na goré iscse to zablodjeno KŠ 1771, 59; Zablodjene ovczé ſzmo od Ádama bili BKM 1789, 72; pren. Oh jaj tebi teda düsa zabloudjena KM 1783, 255
Število zadetkov: 9
Dostopnost