ozídje -a s (ȋ) star.
1. obzidje: Turki so preplezali ozidje; grajsko, mestno ozidje; mogočno, visoko ozidje
2. zidovje: na ovinku se je pokazalo ozidje lepe vile / vedno je v ozidju
♦ grad. skupek, celota zlasti nosilnih zidov stavbe
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).
Pleteršnik
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
ozidje samostalnik srednjega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
ozidje s, F2, compluviatus, -a, -um, po votlinah eniga ſtariga oṡydja poſtavlen, ali reſhirjen; lapathos, -thi, lapathum, kiſſiliza maihina, okrogla, ṡhoftna, rada v'vertih raſte, inu oṡydju
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
ozidje -a samostalnik srednjega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Število zadetkov: 8
Dostopnost