Mesija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime
Mesija:
Chriſtus je bil Meſsia im. ed. ǀ Chriſtus je ta pravi Meſſias im. ed., inu Odreshenik tiga ſvejtà ǀ kar ſi brala od Meſſiasa rod. ed. per Prerokah ǀ s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia tož. ed. ǀ ſa praviga Meſſia tož. ed. ſposnajo ǀ nam bò rodila to lepo roshizo Meſſiaſa tož. ed. Odreshenika tiga ſvejtà ǀ je taku mozhnu shelil Meſsiaſa tož. ed. vidit ǀ tvojga Boga, inu Meſiaſſa tož. ed. sposnati ǀ Mojſses je bil oblubil Maſsia tož. ed. Iſraeliterjom Mesíja, gr. Μεσσίας ← aram. Mešiha, hebr. māšîaḥ ‛maziljenec’, prvotno častni naslov izraelskih kraljev, po izgubi samostojnosti se izraz uporablja za označevanje pričakovanega odrešenika, v Novi zavezi znano le v gr. prevodu ὁ Χριστός, dobesedno ‛maziljeni’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.