Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
Celotno geslo Etimološki
grȃham neskl. prid.
Prekmurski
koláč -a m
1. hlebec kruha: je preci eden kolács krüha poszlála KAJ 1870, 62; Kelko kolácsov sze pecsé do leta KAJ 1870, 170; ſz-petimi kolácsmi gecsménoga kruha KM 1796, 102
2. potica: Z-pšenične mele žemlo, koláče, vertanike ali kruha pečéjo BJ 1886, 27
Celotno geslo eSSKJ
kràp2 krápa samostalnik moškega spola [kràp]
    navadno v množini jed iz testa iz ajdove ali pšenične moke, zlasti v obliki polkrožnega žepka s skutnim nadevom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. krapfe ali stvnem. chrapfo v pomenu ‛vrsta peciva, vrsta cmoka’ - več ...
SSKJ²
kràp2 krápa m (ȁ á)
nav. mn., gastr. jed iz testa, pripravljenega iz ajdove ali pšenične moke, s skutnim ali drugačnim nadevom: zabeliti krape; na mizi je bila polna skleda krapov
Celotno geslo eSSKJ
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
SSKJ²
mušíca2 -e ž (í)
1. majhni muhi podobna žuželka: mušice lezejo po gnoju; mušica pade v oko; mušice pikajo, plešejo v soncu; drobne mušice; roji mušic
● star. vinske mušice vinski bratci
♦ med. leteče mušice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini, ki jih prizadeta oseba vidi kot leteče mušice; zool. češnjeva mušica češnjeva muha; pšenična mušica katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus; vinske mušice katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila
2. pripomoček za namerjanje na sprednjem delu cevi strelnega orožja; muha: mušica na puški
Pleteršnik
plȃvəc 2., -vca, m. 1) blonder Ochs, Cig.; ime volu pšenične barve, Štrek., Notr.; plavec murca liže (= ogenj kotel liže), Kras; — (o konju) der Falbe, Cig.; der Fuchs, ogr.-C.; — ein hellaschgrauer Ochs, Z., C., jvzhŠt.; — 2) neka vinska trta, Št.-Erj. (Torb.), Trumm.
SSKJ²
pšeníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom
♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus
    pšeníčno prisl.:
    pšenično svetli lasje
Celotno geslo ePravopis
Pšenična Polica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pšenične Police samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerklje na Gorenjskem
IZGOVOR: [pšeníčna políca], rodilnik [pšeníčne políce]
BESEDOTVORJE: Pšeničnopoličan in Poličan, Pšeničnopoličanka in Poličanka, Pšeničnopoličanov in Poličanov, Pšeničnopoličankin in Poličankin, pšeničnopoliški in poliški
SSKJ²
pšeničnolás in pšeničnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima pšenične lase: pšeničnolasa deklica
SSKJ²
sêjtan tudi seitan -a [sêjtan] m (ȇ)
zrezek iz pšeničnega glutena, pšenične moke, sojine omake, vode, začimb: sejtan je mariniral v sojini omaki; panirani sejtan; recept za sejtan; solata, žličniki z drobno narezanim sejtanom; pira, tofu in sejtan
Celotno geslo Kostelski
sukanec ► ˈsüːkanc -a m
Celotno geslo Sprotni
udón samostalnik moškega spola
    1. špagetom podobni debelejši rezanci iz pšenične moke ali jed s takimi rezanci, po izvoru iz vzhodne Azije 
      1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s takimi rezanci  
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. udon iz jap. udon, verjetno iz kit. wonton ‛vrsta cmoka’
Prekmurski
vr̀tanik tudi vr̀tanek -nka m pšenična pogača, spletena iz treh kit z luknjo v sredini: Peretz; pretzli, vrtanek KOJ 1833, 168; Te lejpe vrtanke 'zmajhno pojejmo SIZ 1807, 50; Boter z-botrov na botrine Naj noszita vrtanke AIP 1876, št. 1, 1; Z-pšenične mele žemlô, koláče, vertanike ali krüha pečéjo BJ 1886, 27
Pleteršnik
vrtánjək, -njka, m. eine Art kreisförmiger Kuchen (ein Hochzeitsbrot), ogr.-C.; = v krog zasukan kruh iz pšenične moke z lepotičjem na sredi, C., Ščav.; — pl. vrtanjki, der Strudel (als Speise), ogr.-C.
SSKJ²
zamesíti in zamésiti -im dov. (ī ẹ́)
1. povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zamesiti testo / zamesiti kruh, potico / komaj je zamesila, že je pozvonilo / zamesiti orehe, rozine v testo z mesenjem jih spraviti v testo
2. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazite, da nam kaj ne zamesi
    zaméšen tudi zamésen -a -o:
    kruh, zamešen iz pšenične moke; dobro zamešeno testo
SSKJ²
zlévanka -e ž (ẹ́)
nav. mn., nar. vzhodno jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi; zlivanka: peči zlevanke / ajdove, pšenične zlevanke
Pleteršnik
zmetánki, m. pl. = cmoki iz pšenične moke, KrGora.
Prekmurski
žèmla -é ž žemlja: Z-pšenične mele žemlô pečéjo BJ 1886, 27
Število zadetkov: 21