Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
povrêslo in povréslo -a s (é; ẹ́) zvit šop bilk, slame za vezanje snopov: delati povresla; položiti nažeto pšenico na povreslo
SSKJ
pozoríti -ím dov., pozóril (ī í) narediti, povzročiti, da postane kaj popolnoma zrelo: sonce bo pozorilo grozdje, pšenico
SSKJ
požéti -žánjem dov., nam. požét in požèt (ẹ́ á) 
  1. 1. končati žetev: letos so že poželi
    // s srpom ali strojem odrezati žito, travo: veliko so že poželi / požeti ječmen, pšenico / skoraj vso njivo so požele; pren., ekspr. zdaj je požel sadove svojega truda
  2. 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: ansambel je požel velik aplavz; požeti hvalo, občudovanje; delati noče, slavo bi pa rad požel / film ni požel pričakovanega uspeha dosegel
    ●     ekspr. smrt ga je požela sredi dela umrl je; ekspr. v vojski mu je poželo obe nogi je izgubil obe nogi; publ. pri volitvah so socialisti poželi največ glasov dobili
    požét -a -o: pšenica je že požeta
SSKJ
požgánje -a s (ā) nar. zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: na požganju so posejali pšenico
SSKJ
prevéjati -am dov. (ẹ̑) z vejanjem odstraniti pleve in primesi iz žita: žito so omlatili in prevejali; prevejali vas bodo kot pšenico; pren. na kongresu so prevejali strokovne izraze; kritično prevejati
    prevéjan -a -o: prevejana pšenica; prim. prevejan
SSKJ
pritovóriti -im tudi pritovoríti -ím dov., pritovóril (ọ̄ ọ̑; ī í) tovoreč spraviti kam: karavana je pritovorila pšenico; vsak dan z oslom pritovori sod vode
// ekspr. prinesti, pripeljati: pritovorila je celo košaro sadja; s trga je pritovoril polno mrež in vrečk / mravlja je pritovorila velikega črva
SSKJ
pšeníca -e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica
● bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli
♦ agr. jarovizacija pšenice
SSKJ
pšeníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom
♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus
    pšeníčno prisl.: pšenično svetli lasje
SSKJ
púrpalica -e ž (ȗ) nar. mak: purpalice med pšenico; rdeč kot purpalica
SSKJ
púrpelica -e ž (ȗ) nar. mak: med pšenico rastejo purpelice
SSKJ
rabíti in rábiti -im nedov. (ī á) 
  1. 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati
    // videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo
    // delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja
  2. 2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: partizani so uničevali vse, kar je rabilo sovražniku; ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige; nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju
    // biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi
  3. 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče; lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije
    // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja
  4. 4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa; da bi delo opravila, rabi čas in prostor; za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce
  5. 5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom
    ●     pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; žarg. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva
    ♦     lingv. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilo
    rabíti se in rábiti se navadno s prislovnim določilom  postajati poškodovan, obrabljati se: pri pisanju se svinčnik rabi; avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo; tkanina se na komolcih zelo rabi
    rábljen -a -o 
    1. 1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene besede; splošno rabljeno ime
    2. 2. ki se je že uporabljal, uporabil: kupim rabljen avtomobil; prodaja rabljenega pohištva / rabljena znamka
SSKJ
rús -a -o prid. (ȗ ū) star. rdeč, rjavkasto rdeč: ruse lise / rus konj; imeti ruse lase; rusa brada
● zastar. črni in rusi prebivalci rdečepolti; nar. žeti ruso pšenico rumeno
♦ min. rusi železovec hematit
SSKJ
sámopreskŕba -e ž (ȃ-ȓ) preskrba samega sebe: zanesti se na samopreskrbo / samopreskrba s krmili, pšenico
SSKJ
sejálnica -e [drugi pomen u̯n tudi ln] ž (ȃ) 
  1. 1. stroj za sejanje: sejati žito s sejalnico / ročna sejalnica
  2. 2. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju: plesti sejalnice; nasuti pšenico v sejalnico
SSKJ
sejáti1 séjem nedov., séj in sèj; sejál (á ẹ̑) 
  1. 1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo; sejati s strojem; sejati v vrste; sejati in saditi; plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita
    ♦     gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine
    // enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino
    // ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži
  2. 2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko; pesek so dvakrat sejali
    ●     ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel
    seján -a -o: gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek
SSKJ
séme -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́) 
  1. 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni
    // ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / poljud. praprotno seme trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali
  2. 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev
  3. 3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko
    ●     bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor
    ♦     agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti
SSKJ
sírka -e ž (í) nar. severovzhodno sirek: pridelovati pšenico, koruzo in sirko
SSKJ
snôpek -pka m (ō) manjšalnica od snop: delati snopke; povezati požeto pšenico v snopek
SSKJ
snôpje -a s (ō) več snopov, snopi: omlatiti snopje; povezati pšenico v snopje; ležali so po tleh kakor snopje
SSKJ
stólči stólčem [ou̯] dov., stólci stólcite in stolcíte; stólkel stólkla (ọ́) 
  1. 1. s tolčenjem narediti iz česa majhne, drobne dele: stolči kamenje, poper; stolči v možnarju; stolči s kladivom / stolči jabolka / ekspr.: bunker so stolkli s topom razstrelili, uničili; vse so stolkli, kar jim je prišlo pod roke uničili, razbili
    // s tolčenjem odstraniti lupino: stolči lešnike, orehe
  2. 2. s tolčenjem odstraniti: stolči omet z zidu / ekspr. nevihta je stolkla opeko s strehe povzročila, da je padla opeka
  3. 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj trdo, sprijeto: stolči sneg z lopato / dež je stolkel zemljo
  4. 4. nav. 3. os., ekspr. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah; pobiti: toča je stolkla pšenico / toča je stolkla vinograde; brezoseb. letos je vse stolklo
  5. 5. ekspr. natepsti, pretepsti: stolkli so ga, da se je nezavesten zgrudil; stolči koga do krvi
    ●     redko stolči beljak v sneg stepsti; ekspr. zaletel se je z avtomobilom in ga stolkel zelo poškodoval; ekspr. stolči preprosto ležišče zbiti, narediti; ekspr. mesto so stolkli v prah popolnoma uničili, razrušili
    stólčen -a -o: stolčeni orehi; stolčeno polje; domov je prišel ves stolčen
Število zadetkov: 77