Fran > SSKJ

móka -e ž (ọ́) 

1. 1. izdelek, ki se pridobi z mletjem žita in uporablja za pripravo živil: moka se kvari; presejati moko; stresti moko iz vreče; mleti v moko; ribo povaljati v moki; prt posuti z moko; z moko zaprašena obleka; golaž zgostiti z moko; kakovost moke; vreča moke; biti bel od moke; žganci iz ajdove moke; gleda kakor miš iz moke / bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov; ječmenova, koruzna, pšenična moka; krušna moka
2. 2. s prilastkom temu izdelku podoben prah, dobljen iz kake snovi: apnenčeva moka; kokosova, krompirjeva moka; krmilna moka; potresti s sladkorno moko
3. 3. nar. tanka voščena prevleka na listju in sadežih; poprh: slive že dobivajo moko / grozdje je v moki
   ● ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; ekspr. ta pa ni iz zadnje moke ima razmeroma veliko sposobnosti
   ♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; krvna moka krmilo iz posušene in zmlete krvi; mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; bot. moka mokovec; gastr. mehka moka iz zelo drobnih delcev; ostra moka iz drobnih delcev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pšeníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom
♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus

pšeníčno prisl.: pšenično svetli lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bél -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 

1. 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava
   // pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
   // ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
   // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
   // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje
4. 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
   ● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
   ♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš

bélo prisl.: belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
● belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem

béli -a -o sam.: beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čŕn -a -o stil. -ó prid. (ŕ) 

1. 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček; obleka iz črnega žameta; plašč je črn; črna barva; črna obleka; črna šolska tabla; sivkasto, vranje, zamolklo črn; črn kot oglje, kot vrag; črno-bel vzorec; črno-žolta zastava / pesn.: črni mrak; črni vran; črna noč, tema / izobesili so črno zastavo kot znamenje žalovanja
2. 2. ki je temne barve: gost črn dim; na nebu visijo črni oblaki; črna prst; črne oči; čisto črn; gara ko črna živina zelo, hudo; ekspr.: nabil te bom, da boš ves črn; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela fotografija / pesn.: črni grob; črni kovači; črna kri / črn(i) kruh kruh iz črne moke; črna kava kava brez dodatka mleka; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; črno pivo, vino; ali je svetlolasa ali črna temnih las; nosi črna očala očala s temno obarvanimi stekli; črn od sonca zagorel
   // ki ima plodove ali gomolje temne barve: grmi črnega ribeza; črna murva; črna redkev / jesti črni ribez
3. 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: tedaj so se zanje začeli črni dnevi; črna usoda / preženi črne misli; obhajajo ga črne slutnje
   // ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: črn naklep; bala se je njihovih črnih pogledov; ima črno dušo; snoval je črne misli
   // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: navdajal ga je črn obup; črna groza; najbolj črna revščina; črna žalost / to je črna nehvaležnost, zavist, zloba; črno sovraštvo
4. 4. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: z lažnimi računi so si ustvarili črni fond; preprečevanje črnih gradenj; nekateri šoferji podjetij zaslužijo s črnimi vožnjami / črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji
5. 5. slabš. nanašajoč se na klerikalce, desničarje: občina je bila črna
   ● publ. črni kontinent Afrika; črni prebivalci Amerike črnski prebivalci; črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik; črna Afrika Afrika s črnskim prebivalstvom; ljudi prikazuje s črnimi barvami, v črni luči negativno; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; publ. črna kronika tega tedna (prometne) nesreče; črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma; ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; dobil je črno piko zabeležilo se je slabo mnenje o njem; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; star. črna smrt kuga; slabš. črne srajce italijanski fašisti; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; črna vojska nekdaj vojska, sestavljena iz vojakov, ki niso redni vojni obvezniki in so vpoklicani le ob veliki vojni nevarnosti; vznes. pokriva ga črna zemlja je mrtev, pokopan; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska; publ. črno zlato premog; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno
   ♦ antr. črna rasa; bot. črni bor, hrast, koren, trn, zobnik; etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; črna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; geogr. Črna gora; gozd. črni gozd gozd z iglastim drevjem; črni les les iglastega drevja; igr. črni Peter otroška igra s kartami, pri kateri izgubi tisti, ki mu ostane karta s figuro črne glave; kem. črni smodnik strelivo, zmes solitra, žvepla in lesnega oglja; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. črne koze; metal. črna pločevina; petr. črni premog premog z visoko stopnjo pooglenitve; rel. črna barva v bogoslužju simbol žalosti, smrti; črna maša maša, ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; šah. črna figura; črno polje; trg. črna posoda posoda iz železne pločevine; zool. črni dular, medved, žužek; črna podgana; črna žolna

čŕno prisl.: črno orisati položaj; črno obrobljen robec; črno pobarvana tabla; črno vezana knjiga / piše se narazen ali skupaj: črno lisast ali črnolisast; črno pikast; črno progast; črno rjav; črno zelen / pesn. črno črn oblak
● ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; črno gleda predse jezno; ekspr. vse črno jih je zelo veliko

čŕni -a -o sam.: črni je ponudil belemu remi kdor igra pri šahu s črnimi figurami; nav. slabš. črni in rdeči desničarji, klerikalci; pog. pol kile črnega in dve žemlji črnega kruha; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; nosi črno za sinom črno, žalno obleko; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; na črno prodajati tujo valuto, zidati hišo; ekspr. zadel si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari; istrsko črno črno vino; črno za nohtom umazanija; pog. liter črnega in narezek črnega vina; žena v črnem v črni, žalni obleki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

enôten -tna -o prid. (ó) 

1. 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik
   // za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje
2. 2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen
   // katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini
   // nav. mn. ki si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno
3. 3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država
   // katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga
   ● enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov
   ♦ jur. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor

enôtno prisl.: enotno nastopiti; roman ne učinkuje enotno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

košátiti se -im se nedov. (á ȃ) ekspr.  

1. 1. postavljati se, ponašati se: pijanci so se prepirali in košatili; košatil se je pred njo; košati se kakor petelin / košatil se je s svojimi uspehi bahal
   // v soncu so se košatila pšenična polja
2. 2. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: v naši hiši se ne bo košatila; pren. pri hiši se je košatil napuh
3. 3. knjiž. biti košat, bujno razraščen: krošnja se košati / ob cesti se košati drevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mušíca -e ž (í) 

1. 1. majhni muhi podobna žuželka: mušice lezejo po gnoju; mušica pade v oko; mušice pikajo, plešejo v soncu; drobne mušice; roji mušic
   ● star. vinske mušice vinski bratci
   ♦ med. leteče mušice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini, ki jih prizadeta oseba vidi kot leteče mušice; zool. češnjeva mušica češnjeva muha; pšenična mušica katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus; vinske mušice katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila
2. 2. pripomoček za namerjanje na sprednjem delu cevi strelnega orožja; muha: mušica na puški

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mléčen -čna -o prid. (ẹ́) 

1. 1. nanašajoč se na mleko:
   1. a) mlečne sestavine / mlečna maščoba
   2. b) trgovina z mlečnimi izdelki; mlečni kruh; mlečni riž riž, kuhan na mleku; mlečna čokolada; mlečne jedi
   3. c) mlečna posoda / mlečna farma; mlečna industrija
2. 2. po barvi podoben mleku: mlečna svetloba svetilke; megla je postajala bolj mlečna in gosta / ekspr. ima mehek, mlečen obrazek / mlečno steklo belo, neprozorno
3. 3. ki ima zaradi nezrelosti še mehko, kašasto vsebino: ajda je še mlečna; mlečna pšenična zrna so začela trdeti / peči mlečne koruzne storže
4. 4. ekspr. mlad, neizkušen: bil je še ves mlad in mlečen; cvili kot kakšno mlečno dekle / vojno je doživljal v mlečnih letih
   ● vznes. mlečni brat človek, ki ga je dojila ista ženska; mlečna kuhinja kuhinja, v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov; mlečna restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; njihove krave so zelo mlečne dajejo, imajo dosti mleka
   ♦ anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; biol. mlečno kisanje kisanje, pri katerem nastaja mlečna kislina; bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus; kem. mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja

mléčno prisl.: mlečno bela polt; mlečno zelenkast odtenek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

žétev -tve ž (ẹ̑) 

1. 1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem žita s polja: začela se je žetev; pomagati pri žetvi; pšenična žetev; setev in žetev
   // čas tega pospravljanja: bilo je ob žetvi
2. 2. glagolnik od žeti: razsipati bilke pri žetvi; celodnevna žetev ajde / žetev na roke; žetev s srpom, strojem
   // kar se (po)žanje: žetev dobro kaže; spraviti žetev s polja
3. 3. ekspr., navadno s prilastkom dosežki, rezultati: predstaviti enoletno književno žetev; obeta se bogata turistična žetev; presenetljiva žetev naših športnikov na olimpiadi
   ● žetev soli pospravljanje soli na solinah; preg. kakršna setev, taka žetev za dober pridelek je treba vsejati dobro seme v dobro pripravljeno zemljo; dobro začeto delo daje uspehe; preg. brez setve ni žetve brez dela, prizadevanja ni rezultatov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pregrizováti -újem nedov. (á ȗ) s stiskom zob delati luknjo, luknje v kaj: podlasica je pregrizovala kokošim vratove
// s stiskom zob deliti na dva dela: pregrizovati pšenična zrna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pšeníčnica -e ž (ȋ) 

1. 1. redko pšenična slama: pospraviti pšeničnico
2. 2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sláma -e ž (á) posušena stebla in listi omlatenega žita: slama se je vnela; rezati slamo; s slamo krito poslopje; oviti mlada drevesa s slamo; slama za steljo; bala, kup, otep slame; gori kot slama / ajdova, ječmenova, pšenična, ržena slama / nekaj slam ima na jopici
// navadno s prilastkom posušena stebla in listi nekaterih kulturnih rastlin sploh: fižolova, konopna, koruzna, lanena slama; slama stročnic
● iron. ta ima pa slamo v glavi nič ne ve, ne zna; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. v tem govorjenju je malo zrnja, pa mnogo slame nepomembnega, nespametnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bílka -e ž (ȋ) steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastline
● ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitev
♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obójen1 -jna -o prid. (ọ̑) poudarja skupnost, povezanost dveh vrst, skupin: obojni sorodniki so se potegovali za dediščino; obojna moka, pšenična in ajdova; obojno nezaupanje ga je zelo potrlo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pólbél -a -o [u̯beu̯] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezah: polbel(i) kruh kruh iz polbele moke; polbela moka pšenična moka, ki vsebuje večjo količino otrobov kot bela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vŕtanek -nka m (r̄) etn. okrogla pšenična pogača, spletena iz treh kit testa, z luknjo v sredini; vrtanik: mesiti, peči vrtanke za kosce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vŕtanik -a m (r̄) etn. okrogla pšenična pogača, spletena iz treh kit testa, z luknjo v sredini: peči vrtanike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.