Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
àli prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
SSKJ
ênkrat prisl. (é) izraža, da kaj nima ponovitve: enkrat v življenju je bil bolan; enkrat ugrizniti jabolko; niti enkrat se ni zmotil; samo enkrat, enkrat samkrat je bil tam
// izraža eno ponovitev: enkrat pet je pet; zdravilo jemlji enkrat na dan; tekst enkrat prepiši; govori z njim še enkrat; drv je za enkrat zakuriti / pot je točno enkrat daljša; ekspr. nova hiša je še enkrat lepša kot stara veliko, dosti
// kot vzklik še enkrat izraža zahtevo po ponovitvi; kot pretnja, svarilo kaj si pa naredil, samo še enkrat
● pog. enkrat sem ti bil za norca, dvakrat ti ne bom ne bom več pustil, da bi se norčeval iz mene; tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; prepovedati komu enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden
SSKJ
glávica -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od glava: otrok je položil glavico mami v naročje; drobna glavica; glavica ga boli / glavico ji je zmešal / to je (bistra) glavica bister, nadarjen človek
// lutkovna glavica / rože so obračale glavice proti soncu
● ekspr. ej, glavico pa ima, glavico je pameten, iznajdljiv
SSKJ
izglédati -am tudi zglédati -am nedov., izgléj in izglèj izgléjte, stil. izglédi izglédite, tudi zgléj in zglèj zgléjte, stil. zglédi zglédite (ẹ́ ẹ̑) pog. delati, ustvarjati videz, vtis česa: izgleda bolan; dobro, slabo izgledati; nisem tako star, kakor izgledam / v tej obleki izgleda kot pustna šema je (videti)
// fant izgleda pameten in pošten se zdi; cesta izgleda ožja, kot je v resnici / z oslabljenim pomenom: v resnici izgleda to precej drugače je; organizacija dela bi izgledala približno tako bi bila taka; kako pa izgledaš kakšen pa si
// brezoseb. kazati, zdeti se: izgleda, da bo lepo vreme; izgleda, kakor da je to potovanje brez cilja; za resno delo, kot izgleda, ni
SSKJ
lúč -i in -í ž (ú; ū) 
  1. 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči / cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči; reklamne luči; signalne luči; stikalo za luč; žarg.: dolge ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej, kratke luči ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč / pog.: zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč; iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
    // v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti; pren., ekspr. v njegovi duši je gorela luč; ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje
    // priprava, ki prižgana oddaja svetlobo; svetilka: kupiti novo luč; postaviti luč na mizo; kdo je razbil luč; luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem / namizna, stoječa, stropna luč; luč na olje / ed., star. cepiti luč trske za razsvetljavo
    // pog. električna napeljava, električna energija: hribovske vasi so dobile luč; plačati račune za luč in plin
  2. 2. kar omogoča, da so predmeti vidni; svetloba: luč pojema; stal je tako, da mu je luč sijala na obraz; še v zadnjem oknu je ugasnila luč; knjiž., ekspr. luč lije skozi okno na cesto; bleda, močna luč; knjiž. mehka, ostra luč; slepeča, topla luč; soba je polna luči; ekspr. mesto se je kopalo v morju luči; luč in tema / pog., v povedni rabi samo v eni hiši je bila luč; v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil / dnevna, jutranja luč; naravna, umetna luč; neonska luč; sončna luč / ob, pri močni luči se zenica stisne; ker slabo vidi, ne sme brati pri luči pri umetni svetlobi; pogledati predmet proti luči tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje; pren., ekspr. luč je zmagala nad temo
  3. 3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek: biti največja luč v razredu; on ni kaka posebna luč; med svojimi kolegi je veljal za luč
  4. 4. vznes. pozitivne vrednote: sovražil je temo in ljubil luč; prinesti ljudem luč
    // duševno stanje glede na te vrednote: to je zgodba srca, ki ni moglo do luči; biti ožarjen od notranje luči
  5. 5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: luč upanja je ugasnila; zagorela je luč svobode; prižgati luč resnice; luč bratovske ljubezni; luč omike, razuma, spoznanja
  6. 6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek: nastopajoči so se predstavili v najboljši luči; afera meče nelepo luč nanj; končno se je pokazal v pravi luči; to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja
    // navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek: zdaj jih gledam v drugi luči; gledati kaj v lepi luči; videti vse v rožnati luči; ekspr. ljudi prikazuje v črni luči / publ.: postaviti problem v novo luč; prikazati kaj v luči marksizma
    ●     knjiž. luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila njegove oči niso več izražale pričakovanja; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali umrl bo; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; pog. na luči si mi, mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; star. sam sebi je, stoji na luči si škoduje; ekspr. hrepeneti po luči po spoznanju, jasnosti; ekspr. dvorana je bila vsa v lučih v njej je gorelo mnogo luči; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; vznes. nebeške luči zvezde; knjiž. lepo razporejena luč na sliki svetlejša mesta; star. zvoniti večno luč avemarijo; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; vznes. sin je bil luč njenih oči imela ga je zelo rada; ekspr. luč njegovih oči je ugasnila oslepel je; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; star. krogla mu je upihnila luč življenja bil je ustreljen; knjiž., ekspr. ta izjava je prinesla nekaj luči v problem jasnosti; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja
    ♦     avt. parkirne luči; zavorne luči; elektr. ritmična luč ki sveti v presledkih v določenem ritmu; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; gled. odrska luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; rel. večna luč ki neprestano gori pred tabernakljem
SSKJ
pametnják -a m (á) 
  1. 1. iron. kdor se dela pametnega: ti pametnjaki mislijo, da vse vedo
  2. 2. ekspr. pameten človek: povabil je vse pametnjake; to je bila beseda pametnjaka
SSKJ
posvetováti se -újem se in posvétovati se -ujem se nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) razpravljati s kom z namenom, da se pride o kaki stvari do skupne rešitve, zaključka: posvetovati se o čem; posvetovati se s prijateljem, sosedom; posvetovali so se, kaj bi zdaj storili / posvetovati se med seboj
// spraševati za (na)svet, strokovno mnenje: posvetovati se s strokovnjakom
● ekspr. posvetuj se s pametjo bodi pameten, ravnaj pametno
    posvetováti, in posvétovati dov., zastar.  svetovati, pomagati z nasvetom: zmeraj je rad posvetoval in pomagal / posvetovati koga, kako se stvar naredi
    posvetujóč se -a -e: posvetujoč se o begu, so zaslišali strele
    ●     zastar. imeti posvetujoči glas posvetovalni glas
SSKJ
preučèn -êna -o prid. (ȅ é) 
  1. 1. preveč učen: vi ste preučeni zame / njegovo govorjenje je bilo preučeno, da bi ga razumel
  2. 2. ekspr. zelo učen, pameten: zapiski preučenega moža
SSKJ
púlfer -fra m (ú) nižje pog. smodnik: zažgali so sod s pulfrom
● nižje pog. ta prav gotovo ne bo iznašel pulfra ni posebno pameten, bister
SSKJ
razborít -a -o prid., razborítejši (ȋ) 
  1. 1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih
    // zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija
  2. 2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit
SSKJ
smodník -a m (í) eksplozivna snov v obliki prahu ali zrn, ki ima pri izgorevanju veliko potisno moč: napolniti naboje s smodnikom; izdelava smodnika
● slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister; ekspr. smodnika do zdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju
♦ kem. brezdimni smodnik ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima; črni smodnik
SSKJ
šéf1 -a m (ẹ̑) kdor vodi delo kake delovne enote: biti, postati šef; razumevajoč, strog šef / šef (železniške) postaje; šef protokola / šef kuhinje, oddelka, strežbe vodja; šef trgovine poslovodja
● pog. ti si pa šef iznajdljiv, pameten
// kdor vodi kako skupino s posebno nalogo: šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije / šef države; šef vlade predsednik
SSKJ
tó prisl. (ọ̑) ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: to so bili jezni, ko so ugotovili prevaro; joj, to ga bo bolelo; to se bodo čudili; to se boš načakal / iron. to si (mi) pameten
// izraža začudenje, nejevoljo, očitek: kako to leta hitro tečejo; kako to, da te zebe; fantje, dajmo, kaj to dremljete; kaj je to ona napravila iz njega
● ekspr. to ti je fant izraža občudovanje; ekspr. to ti je goljuf velik goljuf je
SSKJ
uravnotéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnotežiti skodelici tehtnice; ko se je presedel, se je čoln uravnotežil
    ♦     navt. uravnotežiti ladjo razmestiti tovor, gorivo, zaloge na ladji tako, da je stabilna
  2. 2. spraviti v stanje, v katerem so
    1. a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: uravnotežiti vojaške sile v svetu
    2. b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnotežiti izdatke in dohodke, izdatke z dohodki / uravnotežiti kompozicijo
      // spraviti v stanje umirjenosti, duševne skladnosti; uravnovesiti: doživetje ga je duševno spet uravnotežilo; čustveno se uravnotežiti
  3. 3. teh. namestiti, izoblikovati kaj glede na težo tako, da pri vrtenju, delovanju ne nastajajo nepravilni, nezaželeni tresljaji, nihljaji: uravnotežiti kolesa avtomobila; uravnotežiti krila letala; uravnotežiti motor, stroj / dinamično, statično uravnotežiti
    uravnotéžen -a -o: pameten, uravnotežen človek; izdatki so uravnoteženi z dohodki; prisl.: gospodarstvo se razvija uravnoteženo
SSKJ
uvidéven -vna -o prid., uvidévnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki dojema, razume razloge, potrebe, želje koga drugega in jih pri svojem ravnanju upošteva: uvideven človek; biti uvideven do podrejenih / biti uvideven za napake koga
    // ki izraža, kaže dojemanje, razumevanje razlogov, potreb, želj koga drugega: uvideven molk; uvidevna prizanesljivost
  2. 2. knjiž. preudaren, pameten: kot uvideven voditelj takih zahtev ni upošteval
    uvidévno prisl.: uvidevno umolkniti
SSKJ
velíčati -am nedov. (ȋ) knjiž. poveličevati, povzdigovati: veličati lepoto narave / veličati zmago / veličati junake slaviti
    velíčati se bahati se, postavljati se: veličati se pred kom; veliča se, da je najbolj pameten
SSKJ
zadôsti prisl. (ó) izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: doma ne pridelajo zadosti hrane; koliko denarja potrebuješ? Bo tisoč zadosti; ti ljudje imajo vsega zadosti / ne delajo zadosti; on je zadosti pameten, da razume; če bo zadosti vztrajna, bo uspela / to je zadosti jasno povedano / v medmetni rabi fantje, zadosti, nehajte
// ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: zadosti imamo obljub / zadosti dolgo ste počivali / zdaj mi je pa zadosti
● pog. ta dva sta si sama zadosti ne potrebujeta drugih; pog., ekspr. dvigni, zadosti te je skupaj si velik, močen; ekspr. počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti izraža svarilo, grožnjo
SSKJ
izbúbiti se -im se dov. (ú ȗ) knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je izbubil; pren., ekspr. iz tega gizdalina se je izbubil dostojen, pameten mož
SSKJ
odjenljív -a -o prid. (ī í) raba peša popustljiv: pameten in odjenljiv človek je
● nar. primorsko odjenljiv sneg udirajoč se, južen
SSKJ
presódek -dka m (ọ̑) knjiž. presoja: dati pameten presodek / odloči se ravnati po lastnem presodku
Število zadetkov: 70