mrtvíca -e ž (í)
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak
Zadetki iskanja
SSKJ²
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Pleteršnik
nastȃvək, -ka, m. 1) kar se nastavi (nastavlja), der Aufsatz, der Ansatz, Mur., Cig., Jan.; n. na panju, C.; der Aufsatz zur Verlängerung (z. B. eines Instrumentes), Cig., Jan.; die Fortsetzung: n. hrbtenjače, Erj. (Som.); der Anschub beim Tische, Cig.; — 2) der Bindertriebel, das Schlagholz der Binder, C.; — 3) der Köder, Jarn.-M., Cig.; — 4) nástavek, die Lage: hiša je na lepem nastavku, Svet. (Rok.).
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Čebelarstvo
SSKJ²
odprtína -e ž (í)
1. nezapolnjen prostor v čem: cevna odprtina; zazidati okensko odprtino; odprtina zanke
// tak prostor za prehajanje česa: izletna odprtina v panju; odtočna odprtina; odprtina za zrak / nosna, ustna, zadnjična odprtina
♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline; fot. odprtina zaslonke
2. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre: izrezati odprtino; bomba je naredila odprtino v steni / rokavna odprtina telovnika
1. nezapolnjen prostor v čem: cevna odprtina; zazidati okensko odprtino; odprtina zanke
// tak prostor za prehajanje česa: izletna odprtina v panju; odtočna odprtina; odprtina za zrak / nosna, ustna, zadnjična odprtina
♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline; fot. odprtina zaslonke
2. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre: izrezati odprtino; bomba je naredila odprtino v steni / rokavna odprtina telovnika
Čebelarstvo
SSKJ²
pahljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo premikati kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine: pahljati obraz komu; pahljati se s pahljačo, robcem; pahljati si vroče čelo / ekspr. veter je prijetno pahljal naša razgreta telesa hladil
// ekspr. na rahlo mahati: sloni so pahljali z uhlji / palme so nam pahljale v pozdrav
♦ čeb. čebele pahljajo (s krili) z gibanjem kril ob izletni odprtini uravnavajo vlažnost, temperaturo v panju
na rahlo premikati kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine: pahljati obraz komu; pahljati se s pahljačo, robcem; pahljati si vroče čelo / ekspr. veter je prijetno pahljal naša razgreta telesa hladil
// ekspr. na rahlo mahati: sloni so pahljali z uhlji / palme so nam pahljale v pozdrav
♦ čeb. čebele pahljajo (s krili) z gibanjem kril ob izletni odprtini uravnavajo vlažnost, temperaturo v panju
SSKJ²
pánj -a m (ȃ)
1. zaboju podobna priprava za bivanje čebel: čebele letajo iz panja; v panju brenčijo, šumijo čebele; panj čebel; v dvorani šumi kakor v panju; v pristanišču je bilo živo kot v panju / čebelni panj
// čeb. biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; čebelja družina: panj roji; dodajati panjem matice
2. nerazsekan večji kos debla: na ognjišču so goreli panji; daj še dva panja na ogenj
● iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno
// po podiranju drevja preostali del debla; štor: izkopati, ruvati panje; stal je kakor panj
♦ čeb. eksportni panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče; nakladni panj iz naklad; les. prodati les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana
1. zaboju podobna priprava za bivanje čebel: čebele letajo iz panja; v panju brenčijo, šumijo čebele; panj čebel; v dvorani šumi kakor v panju; v pristanišču je bilo živo kot v panju / čebelni panj
// čeb. biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; čebelja družina: panj roji; dodajati panjem matice
2. nerazsekan večji kos debla: na ognjišču so goreli panji; daj še dva panja na ogenj
● iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno
// po podiranju drevja preostali del debla; štor: izkopati, ruvati panje; stal je kakor panj
♦ čeb. eksportni panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče; nakladni panj iz naklad; les. prodati les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana
Celotno geslo
Frazemi
pánj Frazemi s sestavino pánj:
bíti kot v pánju, šuméti kàkor v pánju, šuméti kot v pánju, vršáti kot v pánju, vrvéti kàkor v pánju, završáti kot v pánju
bíti kot v pánju, šuméti kàkor v pánju, šuméti kot v pánju, vršáti kot v pánju, vrvéti kàkor v pánju, završáti kot v pánju
Pleteršnik
pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.-Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.-C.
Čebelarstvo
SSKJ²
pánjevec -vca m (ȃ)
1. gozd. drevo, zraslo iz poganjka na panju: posekati panjevce
// gozd iz takih dreves: prodal je več arov panjevca
2. nar. večje poleno, panj: cepiti hrastove panjevce
1. gozd. drevo, zraslo iz poganjka na panju: posekati panjevce
// gozd iz takih dreves: prodal je več arov panjevca
2. nar. večje poleno, panj: cepiti hrastove panjevce
Pleteršnik
Prekmurski
penjásti -a -o prid.
1. korenski: Korenaszta ali penyaszta-rêcs sze odtoga szpozna AIN 1876, 12; Mogoucsni verbumi sze z-tisztimi casusi vküpvé'sejo; z-sterimi nyihovi penyászti verbumi KOJ 1833, 140; Roucsna Kniga nikih korenásztih, i penyásztih Vogrszkih Rejcsih KOJ 1833
2. podoben panju, štoru: Nyé gláva velka i penyászta KAJ 1870, 77; penyászto glavô má KAJ 1870, 20
1. korenski: Korenaszta ali penyaszta-rêcs sze odtoga szpozna AIN 1876, 12; Mogoucsni verbumi sze z-tisztimi casusi vküpvé'sejo; z-sterimi nyihovi penyászti verbumi KOJ 1833, 140; Roucsna Kniga nikih korenásztih, i penyásztih Vogrszkih Rejcsih KOJ 1833
2. podoben panju, štoru: Nyé gláva velka i penyászta KAJ 1870, 77; penyászto glavô má KAJ 1870, 20
SSKJ²
plodíšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor, kjer se živali plodijo: na otoku so plodišča divjih rac
♦ bot. del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif; čeb. prostor v panju, kjer čebele gojijo zalego
knjiž. kraj, prostor, kjer se živali plodijo: na otoku so plodišča divjih rac
♦ bot. del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif; čeb. prostor v panju, kjer čebele gojijo zalego
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 148
Dostopnost