Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
fratan -a -o (fratan, feratan) deležnik
1. od koga, skozi koga ki je s kršitvijo zaupanja predan ali izpostavljen nasprotniku, sovražniku ; SODOBNA USTREZNICA: izdan
2. ki postane viden, opazen; SODOBNA USTREZNICA: razkrit
FREKVENCA: 54 pojavitev v 27 delih
Celotno geslo Pohlin
gagati [gȃgati] nedovršni glagol

vdihovati, dihati

Vorenc
glih prid., F49, adaeque, v'glihi vishi; directus, -a, -um, glyh, ravin; diſsimilis, nepodoben, ne enák, ne glih; instar, raven, takú, glih kakòr; itiden, glih; jugamentum, -ti, vſe ṡhlaht ṡvèṡe enimu jarmu glih, vkleipanîe; membranaceus, pergamenu glih; par, -ris, en par: tudi glih, enák; parilis, -le, enák, glih, verſtnyk, glih vréden; persimilis, -le, cilú enák, cilú glih; similis, -le, glyh, enák, podobin; similiter, ravnu takú, v'glihi viṡhi; unanimis, -me, enake miſli, ene vole, vſi glih; verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi enák; prim. vglih 
Vorenc
glih prisl., F2, par impar ludere, ygrati glih ali neglih? glih ali ſodez? prim. vglih 
Celotno geslo Megiser
glih pridevnik
Svetokriški
gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par: Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo: G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’
Svetokriški
golob -a m golob: Golob im. ed. pomeni S. Duha ǀ Golob im. ed. pak je taku preprost de obeniga nereshali ǀ v' podobi eniga goloba rod. ed. je sydel ǀ Nojeſs je bil goloba tož. ed. s'zholna ſpuſtil ǀ ozhy ima kakor golobi im. mn. ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra … nikar ti golobij im. mn., kakor Bogino Venus ǀ kupite eno telezho prato, eniga Kapuna, en par Piſhanzou, en par Golobu rod. mn. ǀ Sakaj S. Duh pergliha to Duhouna Neveſto tem golobam daj. mn. ǀ s'lufta ſi je isvolil garlize, golobe tož. mn., grabze
Prekmurski
gr̀lica -e ž grlica: Nedáj zvirini duse grlicze tvoje TA 1848, 60; dáli bi áldov eden pár grlicz KŠ 1771, 169
Svetokriški
groš -a m groš: ſe fliſash, de bi en grosh tož. ed., eno petizo vudubil ǀ ſledni bi en par groſhu mest. ed. neſhal de bi ijm plazhal ǀ mosh je dua groſſa tož. dv. sapyl ǀ vy pak ym date nekatere groshe tož. mn. ← star. avstr. nem. Grosch, Grosche ← češ. groš ← srlat. (denarius) grossus ‛debel (denar, kovanec)’
Vorenc
hrib m, F17, Aetna, gorezhi hrib v'Sicily; claudius mons, Rogazha hrib; collis, hrib; coronis, coronidis, tá nar ṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali hriba; deruptus collis, en ſterm hrib; fastigium, verh ali ſhpiza ene gorrè ali hriba; jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh ali ſhpiza eniga hriba; montosa via, v'hrib ſterm poot; montosus, -a, -um, v'hrib ſtermú; oceanus Atlanticus, tú morjé v'Mauritanji pod tem hribom Atlans; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe; radices montis, pod hribom, kir gorra ṡazhne; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; testaceus mons Romae, en hrib v'Rimi ṡgúl is zhripyn; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; transire colles, po hribéh poskakovati
Vorenc
igrati nedov., F20, agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati; alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti, ygrati; chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá; choragus, tá kateri ygrá, ali naprei pleſhe; citharaedus, kir na ſtrune ygra, tudi godiz; colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali ygrá; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt ygrá; fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument ygrati; ludo, -re, ygrati; lusitare, li eno ygró ygrati; lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygra; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez? pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá; psallocitharistae, kateri na ſtrune ygrajo; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati
Prekmurski
járem -rma m
1. jarem, priprava: Járom; járem KOJ 1833, 161; 'zrbéti pod járem navajene oſzelnicze KŠ 1771, 68; járme i drugeféle, skéri narédijo KOJ 1845, 42
2. par volov: pét jármov gyünczév ſzam küpo KŠ 1771, 220
3. nadloga, stiska, sužnost: Ár je járem moj haſznoviti KŠ 1771, 37; csemérne ſzmrti pre'saloſztni járem SŠ 1796, 147; Právde járem ſzo ni naſſi otsáki noſziti nej mogli KŠ 1754, 68; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; vr'zmo z szébe nyih járem TA 1848, 3; Steri ſzlugi ſzo pod jármom KŠ 1771, 642
Vorenc
jarem m, F7, abiugare, lédegovati, ſe ṡkleniti, s'jarma ſe ſnèti, resvèsati; coniugare, vkleniti, v'kúp ṡjarmati, pod en jarem poſtaviti; dejugare, s'jarma ſnèti, ṡkleniti, reṡkleniti; jugamentum, -ti, vſe ṡhlaht ṡvèṡe enimu jarmu glih, vkleipanîe; jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh, ali ſhpiza eniga hriba; subjugalis, -le, ena v'jarem vklenîena ṡhivina, ṡlaſti oſliza. Matth:21.v.6; subjugum, jarma jermenje, jarmiza terta
Svetokriški
jesti jem nedov. jesti: di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
Vorenc
kadilo s, F5, C. est raro in usu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zagovanje, zhebella, kadillu, kardelu; imensum, kadilu; thus, -ris, verih, kadilu; thymiateria, s'ṡlata poſſoda ṡa draga kadila. 2.Par:4.v.22; tus, vel thus, vèrih kadilu
Svetokriški
kosilo -a s kosilo: koſſilu im. ed. bo poſnu kuhano ǀ v'tuoj hishi je enu dobru koſsilu im. ed. perpraulenu ǀ en shlahten Goſpud ga je bil h'koſſili daj. ed. povabil ǀ prideio h'koſsili daj. ed., kruha nej na miſi ǀ Se nenajdeo vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu tož. ed. pershparali ǀ Deklizam dam sa Koſſilu tož. ed. en par pezhenih pishat ǀ Potle je sapovedal koſsilu tož. ed. perpravit ǀ gredò v'kloshter proſio ſa koſilu tož. ed. ǀ mosh sapovej sheni tu, inu unu sakoſſilu +tož. ed. skuhat ǀ vſak dan per koſſili mest. ed., inu per vezhery Mashnike opraulaio ǀ gre po koſſili mest. ed. v' kambro ǀ pokoſili +mest. ed. v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo, inu do polnozhi pleshemo ǀ prèd koſsilom or. ed., inu prèd vezherio dolgu molio ǀ odershiteſe od meſſa, inu s' ſamim koſſilam or. ed. sa dobru vſimite
Svetokriški
kot -a m kot: nej kota rod. ed. sa ſvejtu de bi Bug nebil tamkaj ǀ obeniga kota rod. ed. na ſvejtu nej bilu pres kuge ǀ kota rod. ed. eniga per naſs nemorish imèti de bi prebival ǀ vſelej pokleknila ven kot tož. ed. de oben zhlovek jo nej mogal vidit v' oblizhe ǀ nje truplu pak venem koti mest. ed. je par nagu leshalu ǀ martvu truplu par nagu venem kotu mest. ed. je leshalu ǀ vſy koti im. mn. ſò yh polni ǀ po vsyh gaſſah, po vſyh hishah, inu Kotah mest. mn., druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ lasejo po vſijKotah +mest. mn.
Svetokriški
kozlič -a m kozlič: nej saiz, temuzh en domazhi Koshlizh im. ed. ǀ sakaj taiſti koshelzh im. ed. nimà she roshizhe ǀ je bila eniga koslizha tož. ed. ſashlushila ǀ mu ſo hoteli offrat eno oùzo, ali koshlizha tož. ed. ǀ nej ſo Koslizhi im. mn., temuzh sajzi ǀ is katere deshele ſo ner bulshi telleta koshlizi im. mn. ǀ koshlizhi im. mn. pomenio shelje ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo, temuzh de ſo bili Koslizi im. mn. ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu rod. mn. ǀ kadar je kose, inu koshlizhe tož. mn. paſsla Zapisi s sh kažejo na asimilirano kožlič (enako v → kozličji), zapis koshlizi morda izkazuje disimilacijo kakor v primeru → kozliček.
Vorenc
kraj1 m, F59, aliò versum, v'en drugi krai; alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; convena, -ae, is mnogih kraju ali deṡhèl; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; extremus, tá ṡadnî, ali tá na kraju; fines, pokraine, kraji; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali raly; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; marginatus, -a, -um, kar ima velike kraje; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; ora, -ae, ene ſléherne rizhy krai ali konez, kraji gvanta, deṡhele, vodè; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti; porca, -ae, tudi en krai na nyvi; riparius, -a, -um, kateri na kraji prebiva; quaquaversum, na vſe kraje, ſtrany; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán; tractus, -tus, krai, okoliza: in hoc tractu, v'letem kraju; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
Prekmurski
lèderni -a -o prid. usnjen: deca, ki za lederni sörc popadno AIP 1876, br. 1, 7; Má duge šlátalnice i eden pár lederni kril AI 1878, 35
Število zadetkov: 144