ceremonij -a
samostalnik moškega spola
USMERJEVALNA REKONSTRUKCIJA NAGLASA: cere'mo:nij -a
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih
VIRI: TT 1557, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578
1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
Tu preminene tih Sacramentou/ tih Ceremonieu/ Ne ſo te Vere Vcriſtuſa nigdar premenile TT 1557, ka
Is letih zhloueskih Shtyrih Prauiz, ſe mora ta ena, ta Cerkouna Prauiza imenouati, Vti bodo vſe Moiſeſeue Poſtaue od Boshyh vunanih slushbi inu Ceremonieu ſapopadene TL 1561, 75b
letei duei Poſtaui od Ceremonieu, od Cerkounih Boshyh slushbi, Inu od Deshelskih, Purgarskih Praud, ſo le tim Iudom .. do eniga zhaſſa, bile dane TO 1564, 11a
KOKV INV SKAKOVIMI CEREMONY, SPRIDIgami inu Molytuami, en Nou Iſuolen inu iſuprashan Pridigar ſe ima uti Cerqui, ozhitu, shegnati TO 1564, 74b
/ protestansko, v zvezi z vunanji Antichriſtuſovi Rimſki ſlepci .. to vezhno ſvoie sdravie le v'saſlusheniu zhloveſkim, na Gorah, inu pàr ſlepih pildih pàr kadily inu pàr kropily, pàr Maſhah, inu pàr tih ûnanijh Ceremonijh iſcheio inu ſtavio KPo 1567, CXXVII-CXXVIIb
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
Chriſtus ſtem kashe, da ſe neima obedan zhlouek ſto Boshyo poſtauo inu Zhloueskimi Ceremonij inu poſtauami sgouariati, da bi imel ſuoimu blishnimu pomuzh odpouedati JPo 1578, I,54a
OBLIKE: – mn. rod.: ceremoniev; – daj.: ceremoniem; – mest.: ceremonijh; – or.: ceremon | ij/y
ZAČETNICA: velika