Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
parkét -a m (ẹ̑)
1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
// tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket
2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
♦ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
SSKJ²
svetlíti -ím nedov., svétli in svêtli (ī í)
delati kaj bolj svetlo, bleščeče: svetliti bakreno ploščo; s cunjo svetliti parket
♦ usnj. svetliti usnje
// povzročati, da je kaj bolj svetlo: noč ni bila temna, ker jo je svetlil sneg; zarja že svetli nebo; obzorje se je počasi svetlilo
    svetlíti se 
    1. odbijati svetlobo: okna se svetlijo v soncu; parket se je lepo svetlil svetil / knjiž.: na travniku se svetli rosa je; na roki se mu svetli zlat prstan ima, se mu lesketa
    2. svetlo se odražati, kazati: v dolini se svetli cesta
    svetlèč -éča -e:
    svetleč papir; stopiti na svetleč se parket; svetleča se kovinska ploščica; modrikasto svetleče se perje race
SSKJ²
mozaíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mozaik:
a) mozaični okras / mozaični kamenčki; mozaični tlak; mozaična stena / mozaično slikarstvo
b) mozaična oddaja / mozaična kompozicija romana
♦ gozd. mozaična bolezen bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; les. mozaični parket parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
    mozaíčno prisl.:
    novela je mozaično razdrobljena
SSKJ²
ornamentálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta
2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi
    ornamentálno prisl.:
    obleka na kipu ima ornamentalno položene gube
SSKJ²
políkati -am dov. (ȋ)
1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / skrbno polikati obleko zlikati
// drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose
2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral
    políkan -a -o
    1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan
    ●     ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen
    2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti
SSKJ²
stŕgati1 -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄)
1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti
// potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje
3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju
● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost
SSKJ²
búkov -a -o prid. (ú)
1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo
2. ekspr. neroden2, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov!
3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
SSKJ²
dèščičen in deščíčen -čna -o [dəščičən] prid. (ə̄; ȋ)
narejen iz deščic: deščična tla, vrata / deščični pod parketni pod, parket
SSKJ²
hrástov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na hrast: hrastov les; hrastov želod; hrastova šiška; hrastovo listje, lubje / hrastov gozd / hrastov furnir, parket; hrastova doga; hrastova miza
♦ zool. veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo
SSKJ²
izgláditi -im in zgláditi -im dov., tudi izgladíla in zgladíla (á ȃ)
1. narediti kaj gladko, ravno: izgladiti les, površino; izgladiti z brusom, steklenim papirjem / izgladiti gube; trde poteze na obrazu so se mu izgladile; pren. prijatelji so mu izgladili pot v tujino
// slovnično, stilno izboljšati: članek bo potrebno še izgladiti
2. povzročiti, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izgladiti nasprotja; izgladiti socialne razlike
● ekspr. izgladiti spor poravnati; avtomobil je izgladil, da se je kar bleščal očistil, zdrgnil
    izglájen in zglájen -a -o tudi izglajèn in zglajèn -êna -o:
    izglajen držaj ograje; bleščeče izglajen parket; izglajen slog; zdaj je nesoglasje izglajeno
SSKJ²
lamélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket
♦ strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki
SSKJ²
lamelírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. iz lamel sestavljati nov proizvod: lamelirati les, pločevino
    lamelíran -a -o:
    elektr. lamelirano magnetno jedro magnetno jedro, sestavljeno iz med seboj izoliranih kosov tanke pločevine; les. lamelirani parket; lamelirani tram
SSKJ²
olóščiti -im dov. (ọ̄)
pološčiti: ološčiti glineno posodo / ološčiti čevlje
    olóščen -a -o:
    ološčen parket
SSKJ²
pòd1 pôda m, mest. ed. tudi pódu (ȍ ó)
1. obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi: lakirati, loščiti pod; očistiti pod; položiti pod; izrabljen pod; lesen pod; pod iz umetne mase / parketni pod parket / pod avtomobila je načela rja dno; pod vagona je zgorel / cigareto je otresel kar na pod tla; udarjati z nogami ob pod
2. nar. skedenj: spraviti seno na pod; mlatiti na podu
3. mn., geogr. skalnata planota v gorah: na podih sta odložila dereze / Mali podi
♦ agr. pod voza deska, deske, ki se položijo na ogrodje voza; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; les. ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod
SSKJ²
razdŕsati -am dov. (ȓ)
z drsanjem poškodovati: drsalci so razdrsali led / s hojo in premikanjem pohištva so razdrsali parket
SSKJ²
razgrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z grebenjem delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: razgrebati žerjavico; razgrebati s prsti / večkrat je razgrebal ogenj in nalagal drva
2. z grebenjem delati, da kaj zavzame večjo površino: razgrebati žerjavico po peči
3. z grebenjem povzročati, da je kaj poškodovano, uničeno: pazil je, da kokoši ne razgrebajo gred
// ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano, uničeno sploh: ljudje s čevlji razgrebajo parket; pren. trpljenje ji je razgrebalo obraz
4. nar. (močno) praskati: rane ne smemo razgrebati; razgrebati z nohti
● knjiž. zakaj razgrebaš stare rane znova povzročaš bolečine; knjiž. razgrebati po pesku grebsti
SSKJ²
zbrusíti in zbrúsiti -im dov. (ī ú)
1. z brusom obdelati predmet: zbrusiti diamant / zbrusiti kost; zbrusiti rob z brusnim papirjem; zbrusiti in polakirati parket, površino / zbrusiti elemente v obliko kaplje
2. z brušenjem odstraniti: zbrusiti barvo z avta
3. z brušenjem izrabiti, uničiti: zbrusiti podplate
SSKJ²
zdŕsati -am dov. (ȓ)
1. z drsanjem narediti: otroci so zdrsali drsnico
// z drsanjem zgladiti: zdrsati sneg / kamenje se je pod zavirajočimi kolesi zdrsalo
2. z drsanjem poškodovati, obrabiti: zdrsati čevlje; avtomobilske gume so se zdrsale / s premikanjem pohištva zdrsati parket
3. drsaje iti, oditi: zdrsati proti vratom; počasi je zdrsal čez prag
    zdŕsan -a -o:
    zdrsan klanec; zdrsan sneg; zdrsana gramofonska plošča; zdrsane hlače
SSKJ²
bíksati -am nedov. (í) pog.
1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje
2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa
SSKJ²
lakírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket; lakirati s čopičem, s pištolo; lakirati si nohte / lakirati si lase; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakira
    lakíran -a -o:
    lakiran pod; lakirano pohištvo; rdeče lakirani nohti; pozor, sveže lakirano
Število zadetkov: 44