strgálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na strganje: postružiti parket s strgalnim strojem; strgalna priprava / strgalni nož
♦ teh. strgalni transporter transporter z jeklenimi lopatami na brezkončni verigi
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
stŕgati1 -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄)
1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti
// potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje
3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju
● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost
1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti
// potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje
3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju
● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost
SSKJ²
strúgati -am nedov. (ū)
1. z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: strugati doge, parket
// z odrezovanjem tankih plasti delati, oblikovati: strugati kroglo; piliti in strugati; pren. ledenik struga dolino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strugati barvo z vrat; strugati blato s čevljev
♦ usnj. strugati kože tanjšati jih s strugalnim strojem
1. z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: strugati doge, parket
// z odrezovanjem tankih plasti delati, oblikovati: strugati kroglo; piliti in strugati; pren. ledenik struga dolino
2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strugati barvo z vrat; strugati blato s čevljev
♦ usnj. strugati kože tanjšati jih s strugalnim strojem
- strugajóč -a -e:
ribe je čistil, strugajoč jih z nožem od repa proti glavi
- strúgan -a -o:
strugane palice
SSKJ²
strúžiti -im nedov. (ú)
z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: stružiti parket
// teh. s strojnim odrezovanjem tankih plasti oblikovati vrteči se predmet: stružiti keglje, ležaje, vijake; stružiti kovino, les; piliti in stružiti / plano stružiti stružiti ravne ploskve
z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: stružiti parket
// teh. s strojnim odrezovanjem tankih plasti oblikovati vrteči se predmet: stružiti keglje, ležaje, vijake; stružiti kovino, les; piliti in stružiti / plano stružiti stružiti ravne ploskve
- strúžen -a -o:
struženi valji
SSKJ²
svetlíti -ím nedov., svétli in svêtli (ī í)
delati kaj bolj svetlo, bleščeče: svetliti bakreno ploščo; s cunjo svetliti parket
♦ usnj. svetliti usnje
// povzročati, da je kaj bolj svetlo: noč ni bila temna, ker jo je svetlil sneg; zarja že svetli nebo; obzorje se je počasi svetlilo
delati kaj bolj svetlo, bleščeče: svetliti bakreno ploščo; s cunjo svetliti parket
♦ usnj. svetliti usnje
// povzročati, da je kaj bolj svetlo: noč ni bila temna, ker jo je svetlil sneg; zarja že svetli nebo; obzorje se je počasi svetlilo
- svetlíti se
1. odbijati svetlobo: okna se svetlijo v soncu; parket se je lepo svetlil svetil / knjiž.: na travniku se svetli rosa je; na roki se mu svetli zlat prstan ima, se mu lesketa
2. svetlo se odražati, kazati: v dolini se svetli cesta
- svetlèč -éča -e:
svetleč papir; stopiti na svetleč se parket; svetleča se kovinska ploščica; modrikasto svetleče se perje race
SSKJ²
vlága -e ž (á)
manjša količina tekočine, zlasti vode, na površini česa, v čem: vlaga prodira, pronica skozi steno; vlaga se širi v parket; navzeti se vlage; izločati, sprejemati, vpijati vlago; prepereti od vlage; biti občutljiv za vlago; zaščititi stavbo pred talno vlago / ekspr. v očeh je začutil vlago solze
// vodna para v zraku: zrak je nasičen z vlago / zračna vlaga
♦ fiz. higroskopska vlaga ki jo vpije snov iz zraka; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlaga razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi
manjša količina tekočine, zlasti vode, na površini česa, v čem: vlaga prodira, pronica skozi steno; vlaga se širi v parket; navzeti se vlage; izločati, sprejemati, vpijati vlago; prepereti od vlage; biti občutljiv za vlago; zaščititi stavbo pred talno vlago / ekspr. v očeh je začutil vlago solze
// vodna para v zraku: zrak je nasičen z vlago / zračna vlaga
♦ fiz. higroskopska vlaga ki jo vpije snov iz zraka; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlaga razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi
SSKJ²
voščíti2 in vóščiti -im nedov. (ī ọ́)
mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosek
mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosek
- vóščen -a -o tudi voščèn -êna -o:
voščena površina
SSKJ²
zbrusíti in zbrúsiti -im dov. (ī ú)
1. z brusom obdelati predmet: zbrusiti diamant / zbrusiti kost; zbrusiti rob z brusnim papirjem; zbrusiti in polakirati parket, površino / zbrusiti elemente v obliko kaplje
2. z brušenjem odstraniti: zbrusiti barvo z avta
3. z brušenjem izrabiti, uničiti: zbrusiti podplate
1. z brusom obdelati predmet: zbrusiti diamant / zbrusiti kost; zbrusiti rob z brusnim papirjem; zbrusiti in polakirati parket, površino / zbrusiti elemente v obliko kaplje
2. z brušenjem odstraniti: zbrusiti barvo z avta
3. z brušenjem izrabiti, uničiti: zbrusiti podplate
SSKJ²
zdŕsati -am dov. (ȓ)
1. z drsanjem narediti: otroci so zdrsali drsnico
// z drsanjem zgladiti: zdrsati sneg / kamenje se je pod zavirajočimi kolesi zdrsalo
2. z drsanjem poškodovati, obrabiti: zdrsati čevlje; avtomobilske gume so se zdrsale / s premikanjem pohištva zdrsati parket
3. drsaje iti, oditi: zdrsati proti vratom; počasi je zdrsal čez prag
1. z drsanjem narediti: otroci so zdrsali drsnico
// z drsanjem zgladiti: zdrsati sneg / kamenje se je pod zavirajočimi kolesi zdrsalo
2. z drsanjem poškodovati, obrabiti: zdrsati čevlje; avtomobilske gume so se zdrsale / s premikanjem pohištva zdrsati parket
3. drsaje iti, oditi: zdrsati proti vratom; počasi je zdrsal čez prag
- zdŕsan -a -o:
zdrsan klanec; zdrsan sneg; zdrsana gramofonska plošča; zdrsane hlače
SSKJ²
SSKJ²
zlíkati -am tudi izlíkati -am dov. (ȋ)
1. s potegovanjem vročega likalnika po tkanini zgladiti: zlikati hlače, obleko; oprati in zlikati perilo
// narediti kaj gladko, nezmečkano: pred obdelavo je treba pločevino zlikati / ekspr. ležišče, posteljo si vsako jutro skrbno zlika
2. knjiž. slovnično, stilno izboljšati: članek bo treba še zlikati; Prešeren je slovenski jezik poplemenitil in zlikal
3. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: v zavodu so ga dobro zlikali; izobraziti in zlikati človeka
4. star. zloščiti, osvetliti: zlikati čevlje, parket; zdrgniti in zlikati komate, bakren kotliček
1. s potegovanjem vročega likalnika po tkanini zgladiti: zlikati hlače, obleko; oprati in zlikati perilo
// narediti kaj gladko, nezmečkano: pred obdelavo je treba pločevino zlikati / ekspr. ležišče, posteljo si vsako jutro skrbno zlika
2. knjiž. slovnično, stilno izboljšati: članek bo treba še zlikati; Prešeren je slovenski jezik poplemenitil in zlikal
3. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: v zavodu so ga dobro zlikali; izobraziti in zlikati človeka
4. star. zloščiti, osvetliti: zlikati čevlje, parket; zdrgniti in zlikati komate, bakren kotliček
- zlíkan tudi izlíkan -a -o
1. deležnik od zlikati: bleščeče zlikan avtomobil; skrbno zlikani robovi na hlačah; zlikana obleka, srajca; pospraviti zlikano perilo
● ekspr. bil je ves zlikan, kakor iz škatlice zelo skrbno oblečen, urejen
2. ekspr. ki je zelo skrbno oblečen, urejen: zlikan moški; vedno je vsa zlikana
SSKJ²
zlóščiti -im dov. (ọ̄)
1. prekriti z loščem: te lonce je treba še zloščiti
2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: zloščiti čevlje, parket / premazati pod z voščenimi čistili in zloščiti; zloščiti s suho krpo
1. prekriti z loščem: te lonce je treba še zloščiti
2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: zloščiti čevlje, parket / premazati pod z voščenimi čistili in zloščiti; zloščiti s suho krpo
- zlóščen -a -o:
zloščeno pohištvo; skrbno zloščena obutev
Slovenski pravopis
Pravopis
bíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíksanje (í) neknj. ljud. ~ parket loščiti
bíksati ga -am ga (í) neknj. ljud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Ta ga pa ~a
bíksati ga -am ga (í) neknj. ljud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Ta ga pa ~a
Pravopis
Pravopis
izglájen -a -o in izglajèn -êna -o; bolj ~ (ȃ; ȅ é é) bleščeče ~ parket
izglájenost -i in izglajênost -i ž, pojm. (ȃ; é)
izglájenost -i in izglajênost -i ž, pojm. (ȃ; é)
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 106
Dostopnost