tibetánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Tibetance ali Tibet: tibetanski pastir / tibetanski jezik
♦ zool. tibetanski vol dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu; jak
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
zapískati -am dov., tudi zapiskála (í)
1. zaigrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: pastir je zapiskal lepo melodijo / zapiskati na rog, v rog zatrobiti / zapiskati na piščalko
// dati zvočni signal s piščalko: policist je dvakrat zapiskal / preh. sodnik je zapiskal konec igre
2. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročiti visok, oster glas, visoke, ostre glasove: zapiskati na prste; zapiskati v cevko / burja je zapiskala; zapiskal je močen severni veter
3. dati visok, oster glas, visoke, ostre glasove: lokomotiva, parnik zapiska; sirena zapiska; brezoseb.: v prsih mu je zapiskalo; po zraku je zabobnelo in zapiskalo
// oglasiti se s takimi glasovi: gams zapiska / zapiskati jerebom jih poklicati na tak način
// ekspr. reči z visokim, ostrim glasom: od jeze je kar zapiskala / glas mu je zapiskal je postal neprijetno visok, oster
♦ lov. zapiskati jereba povzročiti, da se jereb zaradi napačnega vabljenja ne odzove na klic
1. zaigrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: pastir je zapiskal lepo melodijo / zapiskati na rog, v rog zatrobiti / zapiskati na piščalko
// dati zvočni signal s piščalko: policist je dvakrat zapiskal / preh. sodnik je zapiskal konec igre
2. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročiti visok, oster glas, visoke, ostre glasove: zapiskati na prste; zapiskati v cevko / burja je zapiskala; zapiskal je močen severni veter
3. dati visok, oster glas, visoke, ostre glasove: lokomotiva, parnik zapiska; sirena zapiska; brezoseb.: v prsih mu je zapiskalo; po zraku je zabobnelo in zapiskalo
// oglasiti se s takimi glasovi: gams zapiska / zapiskati jerebom jih poklicati na tak način
// ekspr. reči z visokim, ostrim glasom: od jeze je kar zapiskala / glas mu je zapiskal je postal neprijetno visok, oster
♦ lov. zapiskati jereba povzročiti, da se jereb zaradi napačnega vabljenja ne odzove na klic
SSKJ²
zmáj in zmàj zmája m (ā; ȁ á)
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj
2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem
3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj
4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef
5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja
6. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj
● ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič
♦ obl. ljubljanski zmaj nekdaj najvišje priznanje na sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj
2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem
3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj
4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef
5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja
6. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj
● ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič
♦ obl. ljubljanski zmaj nekdaj najvišje priznanje na sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
číkoš -a m (ȋ)
1. v madžarskem okolju pastir konj: čikoš dirja za čredo
2. visoka kučma: bili so v narodnih nošah in čikoših
1. v madžarskem okolju pastir konj: čikoš dirja za čredo
2. visoka kučma: bili so v narodnih nošah in čikoših
SSKJ²
črédnik -a m (ẹ̑)
star. pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
star. pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
SSKJ²
gávčo tudi gaucho -a [gáu̯čo] m (ȃ)
v latinskoameriškem okolju pastir velikih čred: gavči so zganjali govedo; argentinski gavčo
v latinskoameriškem okolju pastir velikih čred: gavči so zganjali govedo; argentinski gavčo
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
libéla -e ž (ẹ̑)
1. teh. kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege, vodna tehtnica: naravnati libelo
// cevka, delno napolnjena s tekočino, kot del raznih merilnih naprav: libela pri geodetskih instrumentih
2. knjiž. kačji pastir: tihi let libele
1. teh. kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege, vodna tehtnica: naravnati libelo
// cevka, delno napolnjena s tekočino, kot del raznih merilnih naprav: libela pri geodetskih instrumentih
2. knjiž. kačji pastir: tihi let libele
SSKJ²
ovčár -ja m (á)
1. pastir ovc: ovčar žene ovce na planino; ovčarji in kozarji
2. ovčarski pes: pastirju pomagata dva ovčarja
// srednje velik pes z razmeroma dolgim gobcem, dolgo ali srednje dolgo dlako in košatim repom: vzrejati ovčarje / nemški, škotski ovčar
1. pastir ovc: ovčar žene ovce na planino; ovčarji in kozarji
2. ovčarski pes: pastirju pomagata dva ovčarja
// srednje velik pes z razmeroma dolgim gobcem, dolgo ali srednje dolgo dlako in košatim repom: vzrejati ovčarje / nemški, škotski ovčar
SSKJ²
SSKJ²
pastirjeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: v mladosti je pastirjeval pri bogatem kmetu
knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: v mladosti je pastirjeval pri bogatem kmetu
SSKJ²
pastirováti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: pastiroval je v planinah / srečal je tovariša, s katerim sta skupaj pastirovala
2. star. opravljati duhovniško službo: pastiroval je po raznih župnijah
1. knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: pastiroval je v planinah / srečal je tovariša, s katerim sta skupaj pastirovala
2. star. opravljati duhovniško službo: pastiroval je po raznih župnijah
SSKJ²
prepásti2 -pásem dov. (á)
1. s pašo, pasenjem prehraniti: prepasti čredo čez poletje; na tej planini se lahko prepase veliko živine
2. prebiti, preživeti kot pastir: leto je srečno prepasel
1. s pašo, pasenjem prehraniti: prepasti čredo čez poletje; na tej planini se lahko prepase veliko živine
2. prebiti, preživeti kot pastir: leto je srečno prepasel
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 59
Dostopnost