Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Velika planina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velike planine samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
planina v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [vélika planína], rodilnik [vélike planíne]
BESEDOTVORJE: velikoplaninski
PRIMERJAJ: Velika Planina

Slovenski pravopis

Pravopis
úkati1 -am nedov. -ajóč, -áje; úkanje, pokr. ukánje (ú; ȗ) Pastirji ~ajo

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
domàč-áča -epridevnik
  1. varen, gotov, ker je dovolj dobro seznanjen z določenimi vsebinami, okoliščinami, ljudmi v določenem okolju, sredini
    • kdo biti domač
    • , kdo narediti se domačega
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • domač v/pri
  • , domač z/s
  • , domač med

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
črédnik Frazemi s sestavino črédnik:
kričáti kot črédnik, vpíti kot črédnik
Celotno geslo Frazemi
jók Frazemi s sestavino jók:
íti na jók in sméh kómu, jók in sméh [v ênem méhu], sméh in jók [v ênem méhu], žénski jók pa máčkine sólze

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
nomȃd -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
Pleteršnik
jȃr 2., jára, adj. heftig, grimmig, zornig, Cig., Jan.; jara kača, Meg.-Mik., C.; Živi ogenj, jari žerec i. t. d. (tako pastirji okoli ognja pojo), Pjk. (Črt.); jara peč, heißer Ofen, Z.
Pleteršnik
kabljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen: pastirji kabljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.; — prim. kafljati se.
Pleteršnik
kǫ́jica, f. majhna lesena hišica na dveh stebrih, kakor jih imajo pastirji po hribih, Sp. Idrija-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
kožedę̑rəc, -rca, m. kdor kožo dere: "Živi ogenj, jari žerec, kožederec!" tako kriče pastirji okolo ognja skačoč, Ščav.-Pjk. (Črt. 132.).
Pleteršnik
mȃjnik 2., m. das Echo, der Wiederhall, Gor.; kako majnik po hrastju leti! Gor.; pastirji vriskajo, da s holma do holma majnik leti, Zv.; — prim. malik.
Pleteršnik
rogljáti, -ȃm, vb. impf. 1) quirlen, rühren, Jan., KrGora; — 2) r. se, sich balgen, Jan.; pastirji kobljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.
Pleteršnik
skorjáča, f. 1) = skorja: pastirji iz hojkovih skorjač dede izdelavajo, Raič (Glas.); — 2) = želva, die Schildkröte, Guts.-Cig., Jan., Frey. (F.).
Pleteršnik
spǫ̑na, f. 1) die Fessel, Cig., Jan., C.; — nav. pl. spone, die Fesseln: v spone dejati konja, človeka, Cig.; dati noge v spone, Dalm.; tujo ovco deno pastirji v spone, ako zajde v njih pašo, Vrsno-Erj. (Torb.); — spona je veriga, ki spenja ročici pri obloženem vozu, Gor.; tudi veriga, s katero se žrd poveže, kajk.-Valj. (Rad); — der Zaunring, Cig.; — der Spannstrick, Cig.; — 2) das Band bei den Zimmerleuten, V.-Cig.; — die Klammer, die Klampe, Jan. (H.); — das Thürband, Jan.; — die Clausur an Büchern, Cig.; — 3) die Zwinge, die Schraubenzwinge der Tischler, V.-Cig.; — 4) der Bindevocal (gramm.), Jan., Cig. (T.); — spọ̑na, Cv.
Pleteršnik
šeprȗn, m. plašč iz bičja ali lipovega lubja, kakršne so nekdaj pastirji imeli, Polj., Idrija; — prim. srvn. schaprûn, kurzer Mantel.
Pleteršnik
zakúriti, -im, vb. pf. einheizen, Feuer anmachen; z. v peči; pastirji si zakurijo na paši; dobro, preveč z.; — peč z., den Ofen heizen; zakurjena peč; — z. komu, jemandem heiße Sorgen machen, Z.
Pleteršnik
zavídati, -am, vb. impf. 1) neidisch sein, beneiden: z. komu zavoljo česa, Cig., Jan., M.; z. komu kaj, nk.; takega čuvaja zavidali so ji vsi pastirji, LjZv.; — 2) übel wollen: z. koga, Cig.; vsi so ga zavidali, er war bei allen verhasst, Cig.; mačeha otroka zavida, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
žérəc, -rca, m. der Fresser, Jan.; pastirji skačejo okolo ognja in kriče: Živi ogenj, jari žerec, kožoderec itd., Ščav.-Trst. (Nov.); — prim. Pjk. (Črt. 132.).
Število zadetkov: 76