Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
mūzati se -am se nedov.
SSKJ²
naváden -dna -o prid., navádnejši (ȃ)
1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: na cesti je to navaden pojav, prizor; to je bilo njegovo navadno opravilo / premakniti kaj iz navadne lege / ekspr. otroku so dali zelo navadno ime / ekspr. to so najbolj navadne misli; pogovarjali so se o navadnih stvareh / ekspr. bil je čisto navaden dan; naučil se je samo najnavadnejših besed nemškega jezika osnovnih / gostobesednost je navadna napaka pisateljev začetnikov pogosta / nosil je navadno lovsko obleko preprosto, enostavno
// star. vsakdanji, pogost: učitelj je bil v njihovi hiši navaden gost / taka noša je bila navadna v mestih
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: kupiti si navadne čevlje in gojzarje; navadni in patentni kozarci; knjiga je tiskana na navadnem papirju; avtomobil z navadno karoserijo; zamenjati navadno ključavnico s cilindrično; jesti navadno salamo; piti navadno vodo / ob navadnih dneh je srečeval malo ljudi ob delavnikih / vojsko je služil kot navadni vojak; podjetje zaposli več navadnih delavcev nekvalificiranih / navadni kruh industrijsko pečen pekovski kruh; navadne in vezane hranilne vloge; navadno leto leto, ki ima 365 dni
3. nav. ekspr. ki je komu v navadi: to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo / knjigo je položil na navadno mesto
4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: tega navaden človek ne more razumeti; navadno medenino mu je hotel prodati za zlato / to zahteva že najnavadnejša vljudnost
// izraža podkrepitev trditve: čisto navaden blebetač je; to so navadne čenče; to je navadna goljufija
♦ bot. navadni bljušč, dežen, volčin; navadna črnoglavka, krhlika, melisa; navadna zvezdica njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media; ekon. navadna reprodukcija; fiz. navadni tlak tlak pri navadnih okoliščinah, približno en kilopond na kvadratni centimeter; navadna temperatura temperatura približno od 18 do 20 °C; mat. navadni ali Briggsov logaritem logaritem z osnovo 10; navadni odvod odvod funkcije ene neodvisne spremenljivke; navadne obresti obresti, ki se ne pripisujejo h glavnici; ptt navadni telefonski pogovor telefonski pogovor, ki nima nobene označbe glede nujnosti ali vrste pogovora; navadna pošiljka pošiljka, ki nima nobene posebne označbe; navadno pismo; zool. navadni brizgač, prašiček; navadna čigra, koralnica
    navádno prisl.:
    navadno gre za praznike domov; to obleko nosi navadno v službo; ob tem času otroci navadno spijo; učenec je navadno točen; to je huda bolezen, navadno dolgotrajna; ta ruda se nahaja navadno v majhnih količinah; kakor navadno so se zbrali pri sosedu; sam.: to je nekaj navadnega
SSKJ²
novolétnica -e ž (ẹ̑)
etn. obredni kruh, pečen za novo leto: postaviti na mizo novoletnico
SSKJ²
nôvopečèn in nôvo pečèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é)
nav. šalj. ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novopečeni kritik, strokovnjak / novopečeni doktor
SSKJ²
obréden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na obred: obredno besedilo / obredni jezik je bil takrat latinski; obredne knjige; obredna posoda; obredna oblačila / črnski obredni plesi; obredne maske
♦ etn. obredni kruh kruh, pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obredne pesmi
2. ekspr. slovesen, svečan2: oče je natakal vino z obrednimi kretnjami
    obrédno prisl.:
    obredno si natlačiti pipo; obredno se posloviti
    ●     biti obredno čist v judovski religiji biti tak, da sme opravljati verski obred ali se ga udeležiti; biti tak, da sme biti darovan pri verskem obredu
Celotno geslo eSSKJ
oslìč oslíča samostalnik moškega spola [oslìč]
    1. navadno ekspresivno osel, zlasti manjši; SINONIMI: navadno ekspresivno osliček
    2. morska riba brez lusk s podolgovatim trupom, večjo glavo in daljšo spodnjo čeljustjo; primerjaj lat. Merluccius merluccius
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑osel, v drugem pomenu (kakor hrv. ȍslić) prevod nar. it. asello, asinello, iz asino ‛osel’, ker glava te ribe spominja na oslovsko - več ...
Jezikovna
O vrstah in določanju ter stopnjevanju pridevnikov

(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike? Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?) pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik? kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …

(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten. Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?

(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?

SSKJ²
paštétka in pastétka -e ž (ẹ̑)
gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: pripraviti paštetke; za začetno jed so postregli s paštetkami
// tak nadev, kuhan ali pečen: jetrne paštetke
SSKJ²
péčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na peč1: pečni prostor / pečni kot / pečna rešetka; pečna vratca; pečno omelo
Pravopis
péčen -čna -o (ẹ̑)
péčni -a -o (ẹ̑) ~ prostor
Pravopis
pečèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) Piščanec je ~; poud. biti kuhan in ~ pri kom |dostikrat, pogostokrat|
pečêni -a -o (é) ~ krompir
pečêno -ega s, snov. (é) pojesti kaj ~ega
pečênost -i ž, pojm. (é)
Celotno geslo Frazemi
pečèn Frazemi s sestavino pečèn:
bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, pečêne píške létajo [kómu] v ústa, režáti se kot pečèn máček
Celotno geslo Etimološki
pečȅn – glej péči
Pleteršnik
péčən, -čna, adj. 1) Ofen-; pę̑čnọ omelo, der Ofenwisch, jvzhŠt.; — 2) zum Backen gehörig: pečne kadunje, der Backtrog, Dol.; — 3) kummervoll: vsa pečna sem te iskala, Rez.-C.
Pleteršnik
pečę̑n, adj. = kamenit, aus Stein: pečena miza, Rez.-C.
Celotno geslo Hipolit
pečen deležnik

PRIMERJAJ: peči

Celotno geslo Hipolit
pečen pridevnik

< peč

Vorenc
pečen1 prid., F2, aſsus, -a, -um, pezhen; infurnibulum, vel infurnium, lopár, pèzhna lopata
Vorenc
pečen2 del., F10, cinericius panis, krúh pod pepelom pezhen, pod perhauko; furnaceus, -a, -um, v'pèzhi pezhen ali kuhan; minutal, -lis, v'reini pezhena prata; nauticus panis, brodnarṡki kruh, dvakrat pezhen, biṡcot; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; panis biscoctus, biṡkot dvakrat pezhen; pistus, -a, -um, tudi pezhen; satureia, -reiae, ſatrariz, ſatariz, lipú diſezhe ṡeliṡzhe ṡa pezhene prate; semiaſsus, -a, -um, na polovizo pezhen; subcinericius panis, krúh pod pepelam pezhen, pogazha. Gen:18.v.ſ
Svetokriški
pečen -a prid. pečen: gorezhe vogle, na katerih je bil sgan, inu pezhen im. ed. m S. Lorenz ǀ prata nej dobru pezhena im. ed. ž ǀ pezheniga tož. ed. m ži. kapuna hozhe vun vſeti ǀ Pogledajte letu velikanozhnu Jagne, pezhenu tož. ed. s, s' ogniam te lubesni ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih rod. mn. pishat ǀ Vſimite tedaj te pezhene tož. mn. ž/s pishata, de ſe nebote opekle
Število zadetkov: 119