Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
péčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na peč1: pečni prostor / pečni kot / pečna rešetka; pečna vratca; pečno omelo
SSKJ²
pêči pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é)
1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah
// imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi
2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo
3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih
// ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče
4. zapisovati podatke na optično digitalno ploščo: peči programe in glasbene datoteke na CD-je / peči DVD-je in CD-je
● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; zastar. peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
    pêči se ekspr.
    biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu
    pekóč -a -e:
    pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč
    pečèn -êna -o:
    premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso
    ●     šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek
SSKJ²
pléskavica -e ž (ẹ̑)
na žaru pečen, zelo začinjen sesekljani zrezek: pleskavica s kajmakom
SSKJ²
podnóžnik -a m (ọ̑)
1. majhna nizka klop, navadno za pod noge: morala je stopiti na podnožnik, da je dosegla polico; sedeti na podnožniku; oblazinjen podnožnik / podnožnik za čiščenje čevljev
// kar se da, postavi pod kaj sploh; podstavek: postaviti likalnik na podnožnik / na velikem podnožniku je bil pečen puran pladnju
2. stopnica (pri vozu, vozilu): voznik je stopil na podnožnik; podnožnik kočije
SSKJ²
podpepélnik -a [potpepeu̯nik tudi potpepelnik] m (ẹ̑)
etn. kruh, pečen pod lončenim pokrovom, pokritim s pepelom, z žerjavico: speči podpepelnik
SSKJ²
pomfrít -a in pomfrí -ja m (ȋ)
na rezine narezan krompir, pečen na olju ali masti, ocvrti krompir: naročil je zrezek in pomfrit; kozica za pečenje pomfrita
SSKJ²
poprtník -a m (í)
etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je poprtnik
SSKJ²
présmec -a [presməc] m (ẹ̑)
1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi
2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec
SSKJ²
présnec -a [presnəc] m (ẹ̑)
1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti visok presnec
2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: odrezati kos presneca
♦ etn. kruh iz nekvašenega testa
SSKJ²
pretikálnica -e ž (ȃ)
gastr. igla za prebadanje živil: s pretikalnico potisniti slanino v meso; s pretikalnico ugotoviti, ali je kruh pečen
SSKJ²
priložíti -ím dov., prilóžil (ī í)
1. dati, položiti k čemu še kaj: priložil je še nekaj jabolk, da je bila košara polna / priložiti domino, igralno karto / pismu priložiti denar, znamko / prošnji priložiti potrdilo
// gastr. dati k drugi jedi: k pečenki priložimo pečen krompir
2. ekspr. dati prispevek k določeni vsoti: tudi brat je priložil nekaj tisočakov / priložiti nekaj za pijačo
3. ekspr. dodatno, zraven povedati; dodati: vsakemu stavku priloži kletvico / in bom tudi ostal, je še priložil
4. dodatno, zraven naložiti: priložili so mu še nekaj zabojev in pognal je konje / ogenj je ugašal, vendar ni nihče priložil
● ekspr. priložiti komu brco, klofuto dati; pog., ekspr. priloži mu eno okrog ušes udari ga
    priložèn -êna -o:
    priložena karta / kot opozorilo navodilo je priloženo
SSKJ²
režáti -ím nedov., rêži in réži; rêžal in réžal (á í)
1. imeti režo, reže: čevlji so režali, ker so popustili šivi; škafi režijo / zemlja reži od suše je razpokana
// navadno s prislovnim določilom biti ozko odprt: odprtina čedalje bolj reži; rana zelo reži
2. kazaje zobe oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: pes, zver reži / volk je režal na žrtev; pren. iz jame je režala v nas človeška lobanja
3. slabš. govoriti z odsekanim, zadirčnim glasom: z njim se ni mogoče pogovarjati, samo reži; če se je razburila, je še bolj režala kot sicer
// s predlogom odsekano, zadirčno govoriti s kom: režal je na mater; ves dan je režala vanjo; režati nad kom
4. ekspr. biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: v nas so režala prazna okna hiše; pred nami reži prepad
    režáti se ekspr.
    s široko odprtimi usti se zelo glasno smejati: vojaki so se šalili in se režali; dobrodušno, veselo se režati
    ●     nizko reži se kot pečen maček zelo
    // slabš. smejati se, posmehovati se: kaj se mi pa režiš; režali so se njegovi nerodnosti
    režèč -éča -e:
    režeč se je prišel v sobo; režeč pes
SSKJ²
suròv -ôva -o prid., surôvejši (ȍ ȏ)
1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena
2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo
4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo
// ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov
5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost
♦ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena
    surôvo prisl.:
    surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo
SSKJ²
špèh špêha m (ȅ é) pog.
1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh
2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti
3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal
● pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena
SSKJ²
tortílja -e ž (ȋ)
1. v španskem okolju jed iz stepenih jajc, zelenjave, začimb: delati tortilje; tortilja s fižolovim nadevom
2. v latinskoameriškem okolju tanek mlinec iz koruzne ali bele moke, pečen na vroči plošči ali kamnu: peči tortilje
SSKJ²
žúpnik2 -a m (ȗ)
1. etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: vsak član družine je dobil kos župnika
2. pravn., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno travnik:

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
mêsni SSKJ² pridevnik
STALNE ZVEZE: mesni sir
Celotno geslo Sprotni
minjon, mignon samostalnik moškega spola
    iz gastronomije manjši debelejši zrezek iz končnega dela pljučne pečenke 
Celotno geslo Sprotni
prepêči SSKJ² dovršni glagol
    1. preveč speči, zapeči 
      1.1 v obliki prepeči se postati preveč pečen, zapečen  
ETIMOLOGIJA: peči
Celotno geslo Sprotni
šakšúka samostalnik ženskega spola
    jed iz jajc, kuhanih v gosti omaki iz olivnega olja, dušene paprike, paradižnika, začimb, po izvoru iz Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda 
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. shakshuka) iz arab. šakšūka, imitativne besede, ki posnema cvrčanje in brbotanje vroče jedi, tekočine
Število zadetkov: 119