Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Pleteršnik
bukovčica, f. neka goba: = pečenka, kukmak, Poh.
Celotno geslo Frazemi
cúker Frazemi s sestavino cúker:
bíti kàkor iz cúkra, ne bíti iz cúkra, sládek kàkor cúker
SSKJ²
cvrčáti -ím nedov. (á í)
1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo
// dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči
2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči
    cvrčèč -éča -e:
    kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka
SSKJ²
dražíti2 in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča
// razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost
2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala
3. hujskati: dražil je ravnatelja proti meni
    dražèč -éča -e:
    dražeč nemir; dražeča snov
Celotno geslo Vezljivostni G
dražíti1 in drážiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj motiti koga/kaj
Prah draži pljuča.
1.1.

Draži ga h kašlju / na kašelj.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v razburjenost/jezo
Prezir draži ljudi (s posmehom).
Celotno geslo Etimološki
filẹ̑t -a m
SSKJ²
glazírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prekrivati z glazuro: glazirati posodo / glazirati pecivo z jajčno glazuro oblivati, prelivati
    glazíran -a -o:
    glaziran lonec; glazirana opeka; glazirana pečenka, torta
Celotno geslo eSSKJ
govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
Pravopis
hrbtovína -e ž, snov. (í) pečenka iz ~e
Celotno geslo Frazemi
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča, gojíti káčo na pŕsih, gréti káčo na pŕsih, iméti jêzik kot káča, iméti káčo v žêpu, káča [je] v žêpu, kàkor [da] bi káča píčila kóga, kàkor [da] je káča píčila kóga, kàkor jára káča, kot bi káča píčila kóga, kot jára káča, [kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu], píčiti kàkor káča, redíti káčo na pŕsih, síkati kàkor káča, síkati kot káča, síkniti kàkor káča, s káčo v žêpu, skrívati kàj kot káča nôge, tajíti kàj kot káča nôge, vléči se kàkor jára káča, vléči se kot jára káča [in stekel polž], zvíjati se kàkor kača, zvíjati se kot káča, zvíti se kot káča
Jezikovna
Kako zapisati ime »pice Margerite«?

Zanima me, kako je treba v spodnjem stavku zapisati ime pice: Jedel je odlično Margherito/Margerito/margherito/margerito.

Pravopis
koštrúnji -a -e (ȗ) ~a pečenka
SSKJ²
kôzlov -a -o tudi kozlôv tudi kozlòv -ôva -o prid. (ó; ó; ȍ ó)
nanašajoč se na kozle: kozlovi bobki; kozlova koža / kozlova pečenka
Celotno geslo eSSKJ
krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc]
    1. na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha
    2. skrajni, končni del česa
      2.1. koničasti podaljšek česa, zlasti oblačila
      2.2. navadno v množini spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
    3. Luna, ko je viden le desni ali levi del njenega površja
      3.1. čas, ko je Luna taka
    4. iz zoologije zadnji sekalec konja
STALNE ZVEZE: beli krajec
ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’
Celotno geslo eSSKJ
krvavíca krvavíce samostalnik ženskega spola [kərvavíca]
    klobasa z nadevom iz krvi, drobovine, mesa in riža, kaše v svinjskem ali govejem črevesu
ETIMOLOGIJA: ↑krvav
SSKJ²
lédven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ledje: pri padcu si je poškodoval desni ledveni del; ledvene mišice / ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni / moški tega plemena nosijo ledvena oblačila / odreti križni in ledveni del zaklane živali / zastar. ledvena pečenka ledvična pečenka
♦ anat. ledvena vretenca vretenca med prsnimi in križnimi vretenci; med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago
SSKJ²
ledvíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ledvico: ledvično tkivo / ledvično vnetje; med. žarg. ledvična dieta dieta za bolne na ledvicah
♦ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici; ledvična sredica notranji del ledvice; gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču
Pleteršnik
ledvíčən, -čna, adj. Nieren-; ledvȋčna pečenka, der Nierenbraten, V.-Cig.; — ledvično vretence, der Lendenwirbel, Erj. (Som.); ledvični pesek, der Lendengries, Cig.
SSKJ²
másten -tna -o prid., mástnejši (á)
1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk
// zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi
// nav. ekspr. zelo debel, rejen: vzredili so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici
2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen
// umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica
3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive
4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno
5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
♦ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh
    mástno prisl.:
    mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel
    mástni -a -o sam.:
    mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
Število zadetkov: 78