Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Calais
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Calaisa samostalnik moškega spola
kraj v Franciji
IZGOVOR: [kalé], rodilnik [kalêja]
BESEDOTVORJE: Calaisčan, Calaisčanka, Calaisčanov, Calaisčankin, calaijski
Celotno geslo Frazemi
cmòk Frazemi s sestavino cmòk:
cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, cmòk v ústih, iméti cmòk v gŕlu
Celotno geslo NESSJ
Čeplez
Celotno geslo Frazemi
dà Frazemi s sestavino dà:
dáhniti [véliki] dà, ne rêči ne dà ne nè, odgovárjati z dà ali nè, odgovoríti z dà ali nè, rêči dà [kómu/čému]
SSKJ²
iznad tudi znad predl., z rodilnikom
1. za izražanje usmerjenosti iz položaja nad čim: sonce prisije iznad gore; iznad streh se suka dim / vzdigniti glavo iznad knjige / hrast se dviga iznad smrečja
// knjiž. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik; nad: gamsi se pasejo iznad pečine
2. publ. za izražanje presežene mere; nad, čez2: temperatura iznad sto stopinj
Pleteršnik
kȃlati 1., -am, vb. impf. spalten, schlitzen, Mur., Cig., Jan.; debelejši les na drobno k., vzhŠt.; drva k. = cepiti, Dalm., BlKr., Dol., jvzhŠt.; k. se, sich spalten: pečine so se kalale, Mur.; — koža se kala = poka, Cig.
Pleteršnik
konopljína, f. die Hanfleinwand, Mur., C.; uganka: izpod pečine v jelovino, iz jelovine v konopljino (= moka v mlinu, ki se v vreče deva), jvzhŠt.
Pleteršnik
krníca 1., f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe (geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.-Mik.
Celotno geslo ePravopis
Medena pečina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Medene pečine samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pečina na Dolenjskem
IZGOVOR: [medéna pečína], rodilnik [medéne pečíne]
PRIMERJAJ: Zijalo
Celotno geslo ePravopis
Moherske pečine
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Moherskih pečin množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pečine na Irskem
IZGOVOR: [mohêrske pečíne], rodilnik [mohêrskih pečín]
PRIMERJAJ: moherski
SSKJ²
pečína -e ž (í)
1. knjiž. skala1, skalovje: valovi so razbili ladjico ob pečinah; razjedene obrežne pečine; viseča pečina / strma, visoka pečina; grad vrh pečine
2. nar. jama, votlina, zlasti v skali: skriti se v pečino
Pravopis
Péčine -in ž, zem. i. (ẹ̑) na ~ah
péčinski -a -o (ẹ̑)
Péčinčan -a tudi Pečàn -ána in Pečán -a m, preb. i. (ẹ̑; ȁ á; ȃ)
Péčinčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
SSKJ²
razpókel -kla -o [raspokəu̯] prid. (ọ́)
knjiž. razpokan: razpokla koža; razpokle pečine
Pleteršnik
strẹ́ljati, -am, vb. impf. ad streliti, ustreliti; schießen; zajce s.; iti divjih petelinov streljat; v tarčo s.; s. se, Kugeln wechseln; s. na koga, auf jemanden schießen; pečine s., Felsen (z. B. mit Pulver) sprengen; z očmi s., feurige o. zornige Blicke werfen, Cig., Levst. (Zb. sp.); solnce svoje trake strelja (wirft ihre Strahlen), ogr.-Valj. (Rad); ogenj strelja, das Feuer strahlt, C.; — (fig.) zielen (= etwas bezwecken), C.
Pleteršnik
studénčina, f. 1) = studenčnica, das Quellwasser; studenčino piti, Dalm.; mrzla studenčina izvirajoča izpod pečine, LjZv.; — 2) pl. studenčine, der Quellengrund, V.-Cig., C.; stika po vseh studenčinah in dolih za travo, Ravn.; — tudi: studę̑nčina, Valj. (Rad).
Pleteršnik
tokȃva, f. die Bergschlucht, Cig., Jan.; v tokavah, in den Klüften, Met.; pečine puščajo stisnjeni tokavi mestoma le dva, tri korake širine, LjZv.
Celotno geslo eSSKJ
tún túna samostalnik moškega spola [tún]
    1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tuna
STALNE ZVEZE: modroplavuti tun, rumenoplavuti tun
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. tȗnj) iz lat. thunnus ↑tuna
Število zadetkov: 17