Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Beli Križ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belega Križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaselek pri Portorožu
IZGOVOR: [béli kríš], rodilnik [bélega kríža]
BESEDOTVORJE: Belokrižan, Belokrižanka, Belokrižanov, Belokrižankin, belokriški
Celotno geslo ePravopis
Črnuče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnuč množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Ljubljane
IZGOVOR: [čərnúče], rodilnik [čərnúč]
BESEDOTVORJE: Črnučan, Črnučanka, Črnučanov, Črknučankin, črnuški
Smučanje
gáz gazí ž
Jezikovna
Imena vinskih cest – začetnica

S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:

»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm

V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?

Jezikovna
Kako pisati ime romarske poti: »Camino«, »Pot svetega Jakoba«, »kamino/camino«?

Slovenski Camino

Vedno več romarjev odhaja tudi iz Slovenije v španski Santiago de Compostela k relikvijam sv. Jakoba. Hodijo po pešpoti, imenovani Camino. To je spodbudilo romarje številnih držav, da tudi v svoji domovini vzpostavijo podobno pot, ki jih vodi od ene do druge cerkve sv. Jakoba.

A kako je treba zapisati ta imena v različnih povezavah? Bil sem na Caminu ali na caminu? Prehodil sem Slovenski camino ali Slovenski Camino? Ali pa kar kamino, kakor je pizza medtem že postala pica: Kamino mi je spremenil življenje?

Celotno geslo ePravopis
Kostelska grajska pešpot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kostelske grajske pešpoti samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pohodniška pot na Kostelskem
IZGOVOR: [kostéu̯ska grájska péšpót], rodilnik [kostéu̯ske grájske péšpotí]
PRIMERJAJ: kostelski
Celotno geslo ePravopis
kostelski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
kostelska kostelsko pridevnik
nanašajoč se na kraj
nanašajoč se na pokrajino
nanašajoč se na grad
IZGOVOR: [kostéu̯ski]
markíran markírana markírano pridevnik [markíran]
    2. ki je označen s čipom ali drugim znamenjem z namenom sledenja, razpoznave
    3. ekspresivno ki je predstavljen, nakazan v glavnih, osnovnih potezah
ETIMOLOGIJA: markirati
SSKJ²
péš prisl. (ẹ̑)
izraža premikanje s korakanjem: hoditi, iti, potovati peš; vrnila se bova peš / bojevati se peš / vojska je bila na konjih in peš
 
šalj. tja, kamor gre še cesar peš na stranišče; star. vojska gre po cesti peš in jež hodeč in jahaje; pog. računati peš brez računalnika; izleti peš utrjujejo telo; v prid. rabi: peš hoja pešhoja; peš pot pešpot; prim. pešpolk
Pleteršnik
pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.-C.; po peših potih sem šel, Fr.-C.; peši so za njim tekli, Ravn.-Mik.).
Pravopis
péš.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) péšpót, péšpromét
SSKJ²
péški1 -a -o prid. (ẹ̑)
nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpot
 
nar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje
Prekmurski
péški -a -o prid.
1. peš: Kre kraj ete sztoji, ka bi Szpomin’la peske pôtne lidi AIP 1876, br. 5, 3
2. v zvezi peška pot pešpot: Gyalogut, pêska-pôt AIN 1876, 46
SSKJ²
péšpót1 in péš pót -a m (ẹ̑-ọ́)
zastar. pešpot2iti po pešpotu / prijal mu je hiter pešpot
SSKJ²
péšpót2 in péš pót -í ž (ẹ̑-ọ̄)
1. pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje: do vrha vodi samo pešpot; kolovoz je prešel v pešpot; blatna, gozdna pešpot
2. star. hoja1, pešačenje: pešpot ga je utrudila
♦ 
tur. pešpot Baltik–Jadran markirana pot za potovanje peš od Baltika do Jadrana
Pravopis
péšpót1 -a m (ẹ̑ọ́) redk. pešpot ž
Pravopis
péšpót2ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ọ́ ẹ̑ȋ) gozdna ~; pojm., star. hoja, pešačenje
Celotno geslo Sinonimni
péšpót1 -a m
GLEJ SINONIM: pešpot2
Celotno geslo Sinonimni
péšpót2ž
pot, namenjena, primerna samo za pešce, hojopojmovnik
SINONIMI:
nar. peška pot, redk. pešpot1
GLEJ ŠE SINONIM: hoja1
Celotno geslo Pohlin
pešpot [pẹ̑špọ́tnepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

pešpot, steza

Število zadetkov: 34