..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
belokranjski
Predlog
belokranjska belokranjsko pridevnikIZGOVOR: [belokrán’ski]
ZVEZE: belokranjska pogača
Celotno geslo
Sprotni
dopéka samostalnik ženskega spola
- peka polpečenega zamrznjenega kruha, pekovskih izdelkov, peciva, navadno v trgovini
Celotno geslo
Etimološki
hȋštrna -e ž
SSKJ²
híter -tra -o prid., hitrêjši (í ȋ)
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati
// ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj
3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt
● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; šport. žarg. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; šport. žarg. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti
♦ avt. hitra cesta cesta, rezervirana za promet motornih vozil; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati
// ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj
3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt
● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; šport. žarg. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; šport. žarg. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti
♦ avt. hitra cesta cesta, rezervirana za promet motornih vozil; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo
- hítro
1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje
2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite
// izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam
● preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
3. v neposredni bližini; tik4: pošta je hitro za voglom
♦ glasb. hitro označba za hitrost izvajanja allegro
- hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih
brž ko: hitro ko prideš, se oglasi;
Jezikovna
Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?
Vprašanje
Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.
Celotno geslo
eSSKJ
kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək]
ETIMOLOGIJA: ↑kozlič
- 2. iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. Cerambycidae
ETIMOLOGIJA: ↑kozlič
Pleteršnik
Pleteršnik
kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.-C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
SSKJ²
kúki in cookie -ja [kúki] m (ȗ)
1. pog. piškot okrogle oblike z dodatkom čokolade ali sadja v koščkih: peka kukijev; kava in kuki / kukiji s koščki čokolade
// tako pecivo z dodatkom marihuane: na zabavo je prinesel kukije
2. rač. podatek o uporabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi za možnost nadaljnje uporabe; piškotek: števci obiskanosti spletnih strani delujejo na osnovi kukijev
1. pog. piškot okrogle oblike z dodatkom čokolade ali sadja v koščkih: peka kukijev; kava in kuki / kukiji s koščki čokolade
// tako pecivo z dodatkom marihuane: na zabavo je prinesel kukije
2. rač. podatek o uporabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi za možnost nadaljnje uporabe; piškotek: števci obiskanosti spletnih strani delujejo na osnovi kukijev
Celotno geslo
Frazemi
martínček Frazemi s sestavino martínček:
gréti se kàkor martínček, ležáti kàkor martínček, sónčiti se kot martínček
gréti se kàkor martínček, ležáti kàkor martínček, sónčiti se kot martínček
Celotno geslo
eSSKJ
Pleteršnik
SSKJ²
nágel -gla -o [nagəu̯] prid., náglejši (á)
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času; hiter: ta konj je nagel; nagel kot blisk, kot misel
// ki ima veliko hitrost: nagla hoja, ježa / star. iti naglih korakov mimo; z naglim korakom vstopiti / biti nagel v kretnjah / industrijski razvoj ni dovolj nagel / nagel tempo; publ. nagla pot k splošnemu napredku je odprta / nagla jetika hitra jetika
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo; hiter: nagla peka
3. nav. ekspr. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: želi si nagle obogatitve; nagla zaostritev spora / potrebna je nagla odločitev, rešitev / nagla odjuga je povzročila poplavo / njegov nagli odhod je vse presenetil nepričakovani, nenadni / nagla smrt
4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira hitro in navadno nepremišljeno: potrpi z njim, saj veš, kako nagel človek je; trmast in nagel / nagel v sodbi / ne zamerite vsake nagle besede nepremišljene, izrečene v razburjenju
● pog. je nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. samo nagle pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil
♦ pravn. naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času; hiter: ta konj je nagel; nagel kot blisk, kot misel
// ki ima veliko hitrost: nagla hoja, ježa / star. iti naglih korakov mimo; z naglim korakom vstopiti / biti nagel v kretnjah / industrijski razvoj ni dovolj nagel / nagel tempo; publ. nagla pot k splošnemu napredku je odprta / nagla jetika hitra jetika
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo; hiter: nagla peka
3. nav. ekspr. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: želi si nagle obogatitve; nagla zaostritev spora / potrebna je nagla odločitev, rešitev / nagla odjuga je povzročila poplavo / njegov nagli odhod je vse presenetil nepričakovani, nenadni / nagla smrt
4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira hitro in navadno nepremišljeno: potrpi z njim, saj veš, kako nagel človek je; trmast in nagel / nagel v sodbi / ne zamerite vsake nagle besede nepremišljene, izrečene v razburjenju
● pog. je nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. samo nagle pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil
♦ pravn. naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev
- náglo
1. prislov od nagel: čas naglo beži; naglo govoriti, stopati; izvoz naglo narašča; naglo se razvijati, spreminjati / pobočja se naglo spuščajo v dolino strmo, na kratki razdalji
2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; hitro: odgovarjati morate naglo, toda točno; naglo pokličite zdravnika, sicer bo umrl; naglo, naglo, da ne bo prepozno
// izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: ko se vrne oče, bo tega naglo konec; ogenj so naglo pogasili; ne misli se še tako naglo umakniti v pokoj; njemu ne zmanjka tako naglo besed / naglo odskočiti, ustaviti, se zgoditi; sam.: umreti na naglem na hitro;
Pleteršnik
opèk 1., -pę́ka, m. 1) die Senge, Z.; solnčni o., Vrtov. (Vin.); — 2) = opeka, Cig., M.; — 3) der Beifuß (artemisia), C.
Prekmurski
péč -i ž
1. peč: Fornax Pécs KMS 1780, A8b; Pécs Kementze KM 1790, 92(a); Jaj pekeo je pécs ſztrahote KM 1783, 300; liki zvelike pécsi idoucsi din KŠ 1771, 782; trávo vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 212; potomtoga ſzo drva bilá potrejbna, ka bi pécs zakörila KM 1790, 30; I nogé liki vu pécsi gorécse KŠ 1771, 768; podrte pécsi telikájse zemlou KM 1790, 68
2. peka: neháo ſzam dvej pécsi krüha SIZ 1807, 22
1. peč: Fornax Pécs KMS 1780, A8b; Pécs Kementze KM 1790, 92(a); Jaj pekeo je pécs ſztrahote KM 1783, 300; liki zvelike pécsi idoucsi din KŠ 1771, 782; trávo vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 212; potomtoga ſzo drva bilá potrejbna, ka bi pécs zakörila KM 1790, 30; I nogé liki vu pécsi gorécse KŠ 1771, 768; podrte pécsi telikájse zemlou KM 1790, 68
2. peka: neháo ſzam dvej pécsi krüha SIZ 1807, 22
Celotno geslo
Etimološki
péči -em nedov.
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
pék1 -a m (ẹ̄)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: izučiti se za peka; bil je dober pek
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: izučiti se za peka; bil je dober pek
Svetokriški
pek -a m pek: na enem voglu je ſtal en opotekar, na tem drugem en Arzat. Na enem en Pek im. ed., na tem drugem en hoshter ǀ Na mejſti peka rod. ed. je en Angel kroh sameſſil ǀ V' tem meſti Salernum eniga peka rod. ed. shena je bila premozhnu pezh sakurila ǀ Pishe tudi od eniga Pèka rod. ed., katerjga je dobru posnal ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Pekij im. mn. S. Meninga ← bav. srvnem. peck, srvnem. becke ‛pek’
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 42
Dostopnost