Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
delati se nedov., F8, aspirat dies, dán ſe déla; diescit, dán ſe déla, ſe dnévi; dilucescit, dán ſe déla, ſvitlú perhaja; fingere amicitias, ſe priatel délati; illucere, illucescere, reſvitléti ſe, ſvitlú perhajati, ſe dán délati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; justificari, sa pravizhniga ſpoṡnán biti, ſe pravizhan délati; simulare, ſe hliniti, ſe dober délati
Vorenc
Vorenc
giniti nedov., F3, atrophia, boléṡen de ṡhivot gine, inu doli jemle, madál perhaja; decrescere, doli raſti, giniti; deficere, odpaſti, ṡmankovati, permankati, ſlab perhajati, giniti, hierati
Vorenc
grozd m, F14, acinus, -i, jagodiza, pizhki, grosda jagoda, paperki; botrus, groṡd; brisa, ṡtlazhenih grosdou tropine; brisa, -ae, en groſd, kateri je perpravlen ẛa mósht tlazhetnîu; bumamma, grosdi s'debelimi jagodami; cyprus, -pri, g:fae: en zvitezhi groṡd; deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod ta otrébleni groṡd; druppa, grosd, kateri farbast perhaja; pampinarium, -rÿ, tá preṡ groṡda mladiza na vinṡki terti; racematus, -a, -um, kar ima groṡde, ali zheſhule; racemosus, -a, -um, polhin groṡdú, ali zheſſuliz; racemus, -mi, gróṡd, zheſhula, ali zheſſula, groṡda pezil, inu druṡih mladiz; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl
Vorenc
madal prid., F15, angustus, tenák, pregnán, madál; atrophia, boléẛen de ṡhivot gine, inu doli jemle, madál perhaja; effoetum corpus, en madál inu ſlab ṡhivot; emaciare, ẛmadleiti, madál ratati; externatus, -a, -um, ſtenzhán, madál; macer, -cra, -crum, madál, madla, kumern; macere, madál biti; macescere, madál perhajati; macilentus, -a, -um, ſylnu madál; permacer, -ra, -rum, cilú do konza madál; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeskusi jei, inu mu nyzh natekne; remacrescere, ṡupèt madál perhajati; strigosus, -a, -um, ſylnu madál inu ſuh, kuſt inu koṡha, marṡou; vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik, ſylnu madál pruti ti velikoſti; prim. madlo
Vorenc
mračiti se nedov., F5, advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti, núzh perhajati; advesperascit, ſe mrazhy, bó ẛkorai núzh, ſe nozhy, núzh perhaja; tenebrescere, ſe mrazhiti, ſe nozhiti; vesperasci, ſe mrazhiti; vesperascit, ſe mrazhy, vezhèr perhaja
Vorenc
noč ž, F21, advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti, núzh perhajati; advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai núzh, ſe nozhy, núzh perhaja; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; festum Pashatis, velika núzh, vuṡam; H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox; hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu nuzh glyh; insomnem ducere noctem, célo nuzh ne ſpati; nox, -tis, núzh; nox illunis, núzh pres lune, temma; pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika núzh; perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe: núzh inu dán ṡeliṡzhe; pernoctare, zhes núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti; pernox, -ctis, célo núzh, zhes ceilo núzh; trinoctialis, -le, tréh nozhy, kar try nozhy dolgu tarpy; trinoctium, -ÿ, try nozhy po rèdu, try nozhy ena ṡa drugo; urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe, núzh inu dán; prim. po noči
Vorenc
nočiti se nedov., F2, advesperascit, ſe mrazhy, bó ẛkorai núzh, ſe nozhy, núzh perhaja; tenebrescere, ſe mrazhiti, ſe nozhiti
Vorenc
prihajati nedov., F104, adnubilare, oblazhnu perhajati, ali biti; adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; adventitare, po goſtim perhajati; aporiamur, vbogi perhajamo; defatisci, trudin perhajati, biti; flaccescere, uvèlu ali ſlabú perhajati; fortescere, mozhán, kripak perhajati; incanescere, ſiu perhajati; palescere, bleid perhajati; relanguescere, v'velu perhajati; rubescere, rubefieri, ardèzh biti, ali perhajati [str. 191a ]; rufescere, ardèzh, ali rumen ratati, ali perhajati [str. 191b ]; torpescere, lein perhajati; ventilare, vſeṡkuṡi perhajati; vesperascit, ſe mrazhy, vezhèr perhaja; veterascere, ſtar perhajati; virescere, ṡelenu perhajati
Vorenc
svetiti se nedov., F14, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; allucere, veliku ſe ſveititi; glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek, tá peiſſek kateri ſe na céſti ſveiti, inu láṡkazhe kakòr ṡlatú; lucciola, -ae, karſniza, po nozhi ſe ſveiti; lucere, ſveititi, ſe ſveititi; lucescit, ſe ſveiti, ſe ſvitly, ſvitlú perhaja; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micae auri, ṡlate drobtinize, droptinize, katere ſe s'pepela ſveitio; nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; relucere, mozhnú ſe ſveititi, reſveititi; splendere, ſyati, ſe ſveititi; splendescere, ſe ṡazheti ſveititi
Vorenc
svitliti se nedov., F5, candidatur, ſe ſvitly; lucescit, ſe ſveiti, ſe ſvitly, ſvitlú perhaja; nitere, nitescere, ſe ſvitliti; praenitere, cilú jaſnu, inu laṡkazheozhe biti, poprei ſe ſvitliti; superfulgere, zhes ſe ſvitliti, ali laṡkatati
Vorenc
težak2 prid., F26, anhelitus, dihanĵe, teṡhka ſapa, dúh; arduus, viſſok, inu teṡhák, ſterm, ſhténgaſt poot; coma, enu teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore; duram famem depellere, to teṡhko lakoto pregnati, ſe naſſititi; enixus, -us, tú teṡhku lédigovanîe tega poroda, ali rojenîe; equus succusarius, koyn teṡhke hoje; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nedleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neisreṡloṡhen, nereṡvèṡan: inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni teṡhki, jezavi jeṡik; intolerabilis, -le, intolerandus, -a, -um, ſylnu teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu; molestus, -a, -um, nadleṡhin, ṡabavliu, teṡhak, ṡabavin; obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe, teṡhák k'ṡaſtopnoſti, neṡaſtopen, neṡnán, mrazhen; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; onus imponere, enu opravilu, ali teṡhku déllu naloṡhiti, dati; operosè, s'teṡhkim déllom; operositas, teṡhku déllu; orthopnoea, vel ortropaea, boléṡan teṡhkiga dihanîa; perarduus, ſylnu ſtermán, cilú viſſok, teṡhák; peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan, teṡhku dihanîe, kir ſe pluzhe ſuſhè; phantasia, -ae, teṡhke miſli; plumbeus homo, en teṡhák zhlovik, en tempil; scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha; scrupulus, -li, ena ṡmota, teṡhka miſil, pohuiſhanîe; urina difficilis, teṡhku ṡzanîe
- težiši , F2, aggravescere, zhe dale li teshiſhe perhajati, ſturiti, noſſiti; gravescit valetudo, bolésan li teṡhiſha perhaja
Vorenc
večer m, F5, corus, -ri, ena ſorta vezherniga vétra, kateri po leitu k'vezheru pihlá; vesper, -ris, vezhèr, mrák; vespera, -ae, vezhèr; vesperascit, ſe mrazhy, vezhèr perhaja; vespertinus hospes, en guſt, kateri na vèzher pride; prim. v'večer
Vorenc
život m, F46, atrophia, boléẛen de ẛhivot gine, inu doli jemle, madál perhaja; bicorpor, s'dvéma ẛhivotama, ali teleſſma; capitale periculum, nevarnoſt tega ẛhivota, inu ẛhivenîa; corpus, tellú, ṡhivot; habitudo, dobru per ṡhivotu oſtanîe, ṡveitnoſt, ṡhivotnoſt; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava, poſtava; tricorpor, -oris, kateri ima try ṡhivote; vita, -ae, ṡhivenîe, leben, ṡhivot, ṡhitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
TERMINOLOGIJA: ofer za dolg
Število zadetkov: 15
Dostopnost