Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica]
    1. neformalno, ekspresivno ženska, dekle
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno baba
    2. neformalno, navadno slabšalno zakonska ali zunajzakonska partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑baba
Celotno geslo eSSKJ
bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak]
    1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
STALNE ZVEZE: bivak vreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]
    1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec
      1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
      1.2. blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bombážen bombážna bombážno pridevnik [bombážən] ETIMOLOGIJA: ↑bombaž
Celotno geslo eSSKJ
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]
    1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
    2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo eSSKJ
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
    2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
    3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
    4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
    5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
    6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
Celotno geslo eSSKJ
pòdkápa pòdkápe samostalnik ženskega spola [pòtkápa]
    naglavno oblačilo z odprtino za oči ali cel obraz, ki se nosi zlasti pod čelado
ETIMOLOGIJA: ↑pod + ↑kapa
Celotno geslo eSSKJ
résica résice samostalnik ženskega spola [résica]
    1. navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resa
      1.1. navadno v množini kar spominja na tako nit, trak; SINONIMI: resa
    2. navadno v množini, iz medicine krajši, podolgovat izrastek sluznice
ETIMOLOGIJA: ↑resa
Celotno geslo eSSKJ
róbec róbca samostalnik moškega spola [róbəc]
    1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu
    2. starinsko ruta
STALNE ZVEZE: veliki robec
ETIMOLOGIJA: = hrv. rúbac < *rǫbьcь iz pslov. *rǫbъ ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’
Celotno geslo eSSKJ
vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka]
    vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom
ETIMOLOGIJA: ↑veter

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
agitátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence
♦ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo
SSKJ²
ažúr1 -a m (ȗ)
obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom
♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; v prid. rabi: ažur stroj
SSKJ²
bárhantov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na barhant: barhantova barva / barhantovo perilo barhantasto
SSKJ²
batístast -a -o prid. (ȋ)
zastar. batisten: batistasto perilo
SSKJ²
belílo -a s (í)
1. belo barvilo: prekriti z belilom
♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo
2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil
SSKJ²
belína -e ž (í)
1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene
2. kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
♦ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
SSKJ²
belíšče -a s (í)
zastar. kraj, prostor, kjer se beli perilo ali platno: na belišču je ležalo bleščeče belo perilo
SSKJ²
belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́)
1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
● star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
// nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
4. zastar. močno segrevati: beliti peč za kruh
    belíti se in béliti se knjiž.
    1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg
    2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli
    belèč -éča -e:
    ravnina z belečimi se vasmi
    béljen -a -o:
    beljena preja; po starem beljene hiše
SSKJ²
bémberg -a m (ẹ̑)
trg. tkanina iz bakrove umetne svile za žensko perilo in obleke: perilo iz bemberga; v prid. rabi: bemberg svila
SSKJ²
bóben -bna m (ọ̑)
1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
● star. na Laškem je zapel boben začela se je vojna
2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom
3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček
♦ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra
Število zadetkov: 435