Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bríłən, -łna, adj. 1) Rasier-, nk.; — 2) brilno pero, die Mausefeder, V.-Cig.
Celotno geslo Pohlin
dvopernica [dvopernícanepopoln podatek] (dupernica, dubernica) samostalnik ženskega spola
  1. helebardanepopoln podatek
  2. dvorezna sekiranepopoln podatek
Prekmurski
èja medm. eja: Eja, pero, hajh! KAJ 1870, 7
Pleteršnik
fígov, adj. Feigen-; figovo drevo, der Feigenbaum; figovo pero, das Feigenblatt.
Vorenc
gelbast prid.F5, acesis, -sisenu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom, kakor rigilzi roshe; flaveusgiel ali gèlbaſt biti; fulvus, -a, -umgelbaſt, ṡlate farbe; luteus, -a, -umis blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt; ochra, -ochraegelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri kolerje peró, nuzajo
Pleteršnik
gọ̑sji, adj. Gans-, Gänse-; gosje pero, die Gansfeder, gosji pastir, der Gänsehirt.
Prekmurski
hàjh medm. hej, oj: Eja, pero, hajh KAJ 1870, 7; Hajh – té szpádne i oblok vküpzmu'zd'zi KAJ 1870, 12; Hajh, moj prijátel! odgovori te z-'zlakom vdárjeni KAJ 1870, 37
Prekmurski
hèj medm. hej: Hej, pero, 'zibe pero, perce KAJ 1870, 7
Prekmurski
hìter -tra -o prid.
1. hiter: Hert je neznano hitri v bežaji AI 1878, 8; jezik moj je, liki pero hitroga piszácsa TA 1848, 36; Bár na hitri Vſzkorom csáſzi, Angyelje bi me neſzli BKM 1789, 234
2. zvit, zvijačen: Hitri Králi, i Czaſzari na ſzvejti ſzo bili SŠ 1796, 125
Pleteršnik
jeklę̑n, adj. 1) von Stahl, stählern; jekleno pero, die Stahlfeder; jeklena litina, der Gussstahl, Cig. (T.); — jeklen človek, abgestählt, Cig., BlKr., M.; jekleno zdravje, eiserne Gesundheit, Cig.; — compact, Cig. (T.); — derb (min.), Cig. (T.); — gehaltreich, voll, Cig. (T.); jekleno zrnje, žito, vollkörniges, gediegenes, schweres Getreide.
Vorenc
koler mF3, colobiumen koller, ali jerihaſt gvant; ochra, ochraetá gelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri kolerje peró, nuzajo; semicintumkoller s'paſſam. Act:19.v.12
Pleteršnik
kŕhati,* kȓham, vb. impf. 1) k. kaj, von einem spröden Gegenstande Stückchen losbrechen, losschlagen, Mur.; — k. koruzo, die Maiskolben abbrechen, Dol.; — 2) schartig machen, abstumpfen; k. nož; k. pero, die Feder abnützen, Cig.; — 3) verderben: k. ceno, Z.; k. veselje, vereiteln, Cig.; to nič ne krha, das macht nichts, Gor.; k. se, Störungen erleiden: podjetje se mi krha, nk.; — 4) k. koga, jemanden mit der Hand leicht schlagen, Mur., C.
Pleteršnik
láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; (nav. lǫ̑že; lažej, Trub.-Mik.).
Vorenc
malar mF4, lythargyrium, vel lythargirosſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, ṡa arznio nuza, inu malarjom ṡa farbo tolzhejo; ochra, ochraetá gelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri kolerje peró nuzajo; pictor, -orismalar; purpuriſsum, -si, vel purpuriſsus, -siena ſorta kraide rumene, ali ardezhe, katero malarji nuzajo
Pleteršnik
namóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. durchdringen (von einer Flüssigkeit), anfeuchten; dež je zemljo dosti namočil; zemlja se je dosti namočila; — einweichen; perilo n.; — eintauchen, eintunken; kruh v vino, pero v črnilo n.
Prekmurski
namočìti -mòčim dov. namočiti: Vizesiteni; namocsiti KOJ 1833, 183; nosicz v krávne mozole namocsiti KOJ 1845, 118; Pero szi v-ténto namocsim KAJ 1870, 7; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta KŠ 1771, 226
namočìti se -mòčim se namočiti se: I 'znyimi ſze vnocsi, Poſztela namocsi BKM 1789, 333
namòčivši -a -e ko je namočil: I namocsivsi falácsecz dáo ga je Judás Iskarioteſi KŠ 1771, 312
namòčeni -a -o namočen: komi jaſz te namocseni falácsecz dám KŠ 1771, 312; I oblecseni vu krv namocsenim gvantom KŠ 1771, 801; pren. kaiſzmo vu vſze greihe namocſeni TF 1715, 36
Prekmurski
nòrec -rca m norec: Sz-kêm sze, kak norcz z-ognyom, lôdim KAJ 1848, 188; Feſztus ga za norcza dr'zi KŠ 1771, 421; i dönok ſzo ti náj vékſi norczi KŠ 1771, 444; kak norczi i blázni preidejo TA 1848, 39; Moje pero, nê szi ti za norce KAJ 1870, 7
Vorenc
opanka žF2, pero, -onisopanka, punzhoha; peronatus, -a, -umkateri opanke noſſi
Pleteršnik
pȃvji, adj. Pfauen-; pavje pero.
Prekmurski
pelàti pèlam nedov.
1. peljati, spravljati koga ali kaj z enega mesta na drugo: zapovedao ga je med vojſzkov pelati KŠ 1771, 410; ne odvé'ze gyüncza ſzvojga i pela ga napájat KŠ 1771, 216; primte ga i pelajte ga ſzlobodno KŠ 1771, 149; ka ga vszepovszéd kamkoli de nyé pelao naszledüvali KOJ 1848, 7; Gda bodo pa váſz pelali vu ſzpráviſcse KŠ 1771, 211; I, gda bi ga pelao vrág na edno viſziko gorou KŠ 1771, 175; I, gda bi notri pelali roditelje to dejte KŠ 1771, 170; ino je nyou k-tomi prvomi csloveki, k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; gori ſzo ga pelali vu zgorányo hi'zo KŠ 1771, 370; Ocsa szo me ze pelali KAJ 1870, 5; Omedléno kralico szo v-hintôvi domô pelali AI 1875, kaz. br. 8; one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. voditi koga kam: Scséjo oni tebé ſzebom, Vnebéſza li pelati BKM 1789, 106; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Vnyega ztezaj hotte. On vnebéſza pela BKM 1789, 12; I po sztezi ſzpravicsanya Pela na sztan zvelicsanya KAJ 1848, 9; Da náſz ne ſzkvarijo Vpekeo ne pelajo BKM 1789, 18; Ki pride Vu nebeſzki Orſzág nász pelat BKM 1789, 9; ſztvoim ſzvétim Dühom pelai mené SM 1747, 46; Hodi, i pelaj me kraj KŠ 1754, 262; Da náſz Pelaj gori vu nebeſzko radoſzt BKM 1789, 56; i zmouk Pelaj náſz vſze gori k-ſzebi SŠ 1796, 144; Pelaj po nyem vsze sztvojrênye, Bog, na tvoji csüd vidênye KAJ 1848, 6; bode .. ino pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Pelao me bou v'zitek vecsni KŠ 1754, 270; Düjh te iſztine, pelao de váſz vu vſzo iſztino KŠ 1771, 319; Vöri da te bode pelao vu bláj'zenſztvo SŠ 1796, 11; ſtera je nyé na onoga potrdjávanye pelala, ka Moj'zes právi KŠ 1754, 3b; vlovleno je pela vlovlenyé KŠ 1771, 580; naj pokojni i tihi 'zitek pelamo vu vſzoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 636
3. voditi, usmerjati: jezik szvoj i pero prav pelati KOJ 1845, 6; Za torke záto tesko prôti hercegovinancom boj pelati AI 1875, kaz. br. 3; Nego podmetávam tejlo moje i vu ſzlü'zbo je pelam KŠ 1771, 508; kabi komi ono skér, ſtera na tou pela, bránili KŠ 1771, A4b; Vsze eta dela ruszkoga vladára rôka pela AI 1875, br. 2, 2; hercegovináncom, ki bojno po szoldacskom pelajo AIP 1876, br. 2, 3
4. biti usmerjen kam, držati: i ſirouka pot pelajo na ſzkvarjenyé KŠ 1754, 143; ktim 'zeleznim vrátam, ſtera vmeſzto pelajo KŠ 1771, 379; tou vouſzko pout nájdejo, ſtera na 'zitek pela KŠ 1754, 11b
pelàti se pèlam se
1. peljati se: I ſztoupo je Jezus vu ládjo, prejk ſze je pelao KŠ 1771, 27
2. opravljati se, potekati: szvoja szedsztva i tanácsivanye sze po vszakoga poszlaniksztva országa jezika pela AI 1875, br. 1, 1; szo tudi szpoznali to, ka vu preminocsih letaj sze vértüvanye lagoje pelalo AI 1875, br. 2, 1; Kapernaitánczi ſze od telovnoga kdühovnomi krühi pelajo KŠ 1771, 282
pelajóuči -a -e vodeč: jeli ſze ſcsé nadale od vſzakovacske prilike na grejh pelajoucse ogibati KŠ 1754, 209
pèlavši -a -e peljaje: Pelavſi ga pa za rokou notri ſzo ga pelali v-Damaskus KŠ 1771, 368; I pelavſi te ládje kzemli, naſzledüvali ſzo ga KŠ 1771, 180; I pelavſi ſze prisli ſzo vzemlo Genezáret KŠ 1771, 49
pèlani -a -o peljan, voden: i pelan je v dühi vu püſcsávo KŠ 1771, 175; Gda bi pa mogao notri pelani biti med vojſzko KŠ 1771, 410; Jezus pred Annása, i Kajfása pelani KM 1783, 72; Vſzáka ſztvár de trpetala, ino pred ſzodcza pelana BKM 1789, 437; Ta skrinya je pa nej pelana na kouli KM 1796, 61; Pelana ſzta pa i dvá drügiva hüdodelnika KŠ 1771, 252; i v robſztvo bodo pelani med vſze pogane KŠ 1771, 243; knejmim bolvanom kak ſzte pelani KŠ 1771, 514; Notri ſzo pelani vu palacso KM 1796, 30; Da je odprávogasztrána pelano vértüvanye za skodlivo kázalo AI 1875, br. 2, 4
Število zadetkov: 74