Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
nedrje s, F3, expapilare, nédarje reṡpéti, perſi odgarniti; grabatum, cum corripitur, neiderje; sinus, -us, narozhai, materinu krilu, nédarje
Vorenc
odgrniti dov., F5, connudare, do naṡiga ſlézhi, odgerniti; develare, odgerniti; enudere, do naṡiga ſleizhi, odgarniti, reṡodéti; esertare, odkriti rame, odgarniti, reṡodeti; expapilare, nédarje reṡpéti, perſi odgarniti
Vorenc
prsi ž mn., F15, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; ensiformeos, ena ṡyliza[!] na perſih; expapilare, nédarje reṡpéti, perſi odgarniti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi, naduſhliu, ali teſnih parſi biti; leloh, seu calegma, ena taka arznia ṡa parſi; mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi; pectus, -oris, parſi; plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi; praecordia, -orum, slizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; rationale, -le, naperſnik, na perſih ṡhzyt; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi; vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
Vorenc
razpeti dov., F10, crucifigere, na kriṡh reſpèti, djati; detendere, odpuſtiti, odpèti: tudi reſpèti; diffibulare, reſponkati, rinzhize ali ẛapunte reſpèti; distendere, reſtegniti, reſpèti, reṡgarniti; distentare, reſpreſtraniti, reſpèti, reſpouṡniti; expandere, reṡgarniti, reſpèti, iſtegovati; expapilare, nédarje reṡpéti, perſi odgarniti; praevelare, naprei ṡapèti, en pert naprei poſtaviti, pregarniti, reſpèti; refibulare, odpèti, ṡaunke reṡpeti ali reṡkleniti; subtendere, podgarniti, reſpeti
Vorenc
sesec m, F10, abláctare, od ſeſza djati, odſtaviti, odlozhiti; agnus subrumus, jagne per ſeszi; mamilla, -ae, mamma, -ae, ṡhivina, vime, ſeſzi, zuṡiki, ſeſzi; mamosus, -a, -um, perſaſt, s'velikimi ſeſzi; mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; ruma, -ae, zuṡiz, vime, ſeṡzi; subrumus, -mi, enu jagne per ſeṡzi, kateru ſhe ṡiṡá, inu nei odſtavlenu; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi
Vorenc
vime s, F3, mamilla, -ae, mamma, -ae, ṡhivina, vime, ſeſzi, zuṡiki, ſeſzi; ruma, -ae, zuṡiz, vime, ſeṡzi; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
britev ž britev: bi enu britu tož. ed. vſela otroku perſi gori reſreſala (II, 359)
Svetokriški
glaž -a m 1. steklo: je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. ǀ ta tardi glaſh im. ed. Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha rod. ed., perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja, slabij ſo kakor grilli ǀ jo varvaio kakor de bi is glasha rod. ed. bila ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem glasham or. ed., de desh nej mogal skuſi 2. kozarec: zhuden je bil vni majhini glash im. ed., v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu ǀ glaſſ im. ed. tiga ſtrupa yh nej sadel ǀ sa volo eniga glaſſa rod. ed. vina ǀ bo en ſam glaſh tož. ed. frishne vuode enimu ubogimu shejnimu dal ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash tož. ed., ali majoliko ubijò ǀ ſi natozhi en glaſſ tož. ed. ǀ venem takorshnem glaſſu mest. ed. je gvishnu ſtrup ǀ v' katirem glaſſi mest. ed. je ſtrup ǀ s' enem glaſſam or. ed. frishne vode ſi ſamorite shaze nebeske ſadobiti ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier restroshen glashi im. mn., inu druga poſsoda vſa resbita ǀ nepyte is glaſſou rod. mn. teh grehou ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu rod. mn. s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ nepjte is teh glaſſu rod. mn. ǀ druge poſsode, inu glaſsu rod. mn. nenuzaio ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe tož. mn. v'rokah dershite ǀ kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe tož. mn. dellal, je shuishgal ǀ veliku nyh ſo dolgu zhaſſa glaſſe tož. mn. teh grehou popjvali ǀ k' miſi ſtrezhi, inu glaſſe tož. mn. natakat ← srvnem. glas ‛steklo, steklen izdelek’, nem. Glas ‛steklo, kozarec’
Svetokriški
glid -a m ud, telesni del: aku en glid im. ed. je bolan vſy ty drugi glidi im. mn. shaluaio ǀ nej glida rod. ed. na njemu, de bi nebil pretepen ǀ nej glida rod. ed., inu uda sdraviga na njemu ǀ kar timu drugimu glidu daj. ed. ſe sgodi ǀ dusha taiſti glid tož. ed. ſapuſtj, de mertu oſtane ǀ v' katerem glidi mest. ed. je bil nerble martran ǀ kadar pak na enem ſamem glidu mest. ed. sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam or. ed. otroka saduſhy ǀ glidi im. mn. eniga teleſsa imaio eno veliko lubesan skupaj ǀ on je glava mij ſmo glidij im. mn. ǀ shlovik ima tulikain glidu rod. mn. v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ glava nima pres suojh glidubiti rod. mn.+ ǀ vſe ſvoje Svete glide tož. mn. je hotel k' nuzu tiga zhloveka obernit ǀ ter ſazhne okuli njega ſe motati, ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej tož. mn. ǀ na vſyh ſvojh glidah mest. mn. je sdrau ǀ v'nashih glidih mest. mn. je serce ǀ s'ſerzam, s'teleſsam, s'pozhutki, inu s'vſimi glidamij or. mn. ſi shlushil hudizham ǀ ludje pak vednu mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi ſvojmi glidmy or. mn. ǀ mej timi drugimi glidy or. mn., zhloveku ner ble jeſik pomaga gnado boshjo sgubiti ← nem. Glied < srvnem. gelit ‛ud, člen’
Svetokriški
kljukati -am nedov. trkati: milu ſe sazhne jokat, na perſy klukat nedol. ǀ na perſi kluka 3. ed., inu ſvojh grehe ſazhne pravit ǀ skuſi dobre misli na ſerze nam kluka 3. ed. ǀ pred dauri njegoviga ſerza leshj, kluka 3. ed., proſi de bi njegovo proshno vshlishali ǀ na nage kolena poklekneio, na perſi klukaio 3. mn. ǀ na ſvoje perſy je klukal del. ed. m
Svetokriški
motati se nedov. ovijati se: Pole perpelejo eno groſovitnu gardo kazho, katera v'njega skozhi, ter ſazhne okuli njega ſe motati nedol., ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej (II, 249)
Svetokriški
nasloniti -im dov. nasloniti: nej imel kam ſvojo glavo naſlonit nedol. ǀ venim bodezhim grastu ſydi, inu nikamar ſe nemore neſlonit nedol., aku ſe n'hozhe sbosti ǀ na en tard kamen glavo nasloni 3. ed. ǀ vſy trye na Altar ſe naslonio 3. mn. ǀ naslonimo vel. 1. mn. naſha trudna, inu slabe glave na Chriſtuſave persi ǀ zhe my bomo naslonili del. mn. m nashe dobra della na palzo Svetiga krisha
Svetokriški
odrezati -režem dov. odrezati: lepe krauſhaſte laſy bo perpuſtila odresat nedol. ǀ mu ſapouei eno nogo ſa to drugo odreſat nedol. ǀ Chriſtus je sapovedal ozhy is glave ſi sdreiti, roko, inu nogo ſi odreshat nedol. ǀ je bil dal eniga Fashana ſpezt, kadar je bil pezhen je Kuhariu lepu dishal, odreshe 3. ed. eno nogo ǀ tihu odreishe 3. ed. en koſſiz plaisha Krajleviga ǀ mladiza, katera je nerodovitna ſe od terte odreſsè 3. ed. ǀ Ene same shnable ſi odreshejo 3. mn., druge s'vurelo vodo suoje persi ſi oparjo ǀ Li odrejshi vel. 2. ed. tvoje laſſy S. Clara ǀ k'snaminiu ſvoje lubesni ſi je bil en perst odresal del. ed. m ǀ kakor ſim leta koſſiz tvojga plaisha odreſal del. ed. m ǀ sa volo svete katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali del. mn. m
Svetokriški
opariti -im dov. opariti, popariti: vſo rokò tej lashnivi sheni opari 3. ed. (II, 399) ǀ druge s'vurelo vodo suoje persi ſi oparjo 3. mn., de bi li G: Bogu ſe nesemirile (I/1, 81) opariti se opariti se: drugi dan ſo mater s' vurelam kropam oblili, inu zhe ſe nej oparila del. ed. ž, takrat ſo ſodili, de mati je nedolshna (II, 358)
Svetokriški
pavolna -e ž bombažna preja: imajo glavo s'glaſha, perſi s'pavolne rod. ed., shelodiz s'poperja (I/1, 134) ← bav. nem. pa(um)wolle ‛bombaž’ in naslonjeno na → volna
Svetokriški
poklekniti -nem dov. poklekniti: ona mu je sapovedala doli poklekniti nedol. ǀ imaio vſy njemu pokorni biti, inu pred taiſtem nakolena pokleknit nedol. ǀ na naga kolena pokleknem 1. ed. inu pohleunu te proſsim ǀ poprei kakor pred ſpovednika pokleknesh 2. ed. ǀ poklekne 3. ed. pred Crucifixam ǀ My vſy s' temy danaſſnimy krajli pred tvojo Vſigamogozhno oblaſt pokleknesmo 1. mn. ǀ pred ſpovednika pokleknejo 3. mn. ǀ na nage kolena poklekneio 3. mn., na perſi klukaio ǀ pred ſpovednika poklekneijo 3. mn. ǀ poklekni vel. 2. ed. pred Peld Chriſtuſa Ieſuſa Odreshenika tvojga ǀ Satorai vſy pokleknimo vel. 1. mn. doli, ter proſsimo ǀ doli pokleknite vel. 2. mn. vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte ǀ Terje bil pred Melchiſedeka pokleknil del. ed. m ǀ Sakaj nej ſim pred tu S: Snamine pokleknila del. ed. ž ǀ de bi tvoi otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili del. mn. m, inu Bogu ſe perporozhili
Svetokriški
poper -ja m papir: kulikain zherk je bilu gori ſamerkanih, tulikajn kron je ta poper im. ed. velal ǀ v' nashih deshelah sheleſu, inu poper im. ed. ſe della ǀ grè inu ſturi is poperia rod. ed. raunu eniga takorshniga Lintvorna ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha, perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja rod. ed. ǀ popjer tož. ed. na kateri je bil grehe ſapiſsal poda S. Antonu ǀ nimash poper tož. ed., inu ſishganu vſinie sa dobru predaiat ǀ vam dam ta beli popir tož. ed., inu ſe podpiſhem ǀ je bil njemu na poperiu mest. ed. sriſſano eno Zerku pokasal ← srvnem. papier ← lat. papȳrus ← gr. πάπῡρος ‛papir’ in ‛rastlina papirus’; → papir
Svetokriški
prsi -i ž mn. prsi: kadar eno shensko pershono perſy im. mn. bolè ǀ nie oblizhe je bilu taku respraskanu, inu odertu, inu nje perſij im. mn. taku rastargane, de grosa je bilu gledat ǀ zheſs bolesan teh perſy rod. mn. ǀ ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili, katera Boginia je bila polna persy rod. mn. ǀ je perpuſtila ſvoje perſy tož. mn. odtergat ǀ ſvoje persy tož. mn. mu pokashe katere uſe gnile ǀ na nage kolena poklekneio, na perſi tož. mn. klukaio ǀ v'tiga drugiga ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage bele perſij tož. mn. kasala ǀ s'vurelo vodo suoje persi tož. mn. ſi oparjo ǀ sdere ſvoj mezh, ter tiga perviga Slona v' parſy tož. mn. vbode ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi tož. mn. s'brona ǀ kateriga lubesniu obyeme, inu na ſvoje Boshje perſe tož. mn. pertiſne ǀ Ta drugi ga ſadene v'perſi tož. mn. ǀ je slonil na perſih mest. mn. Chriſtuſa Jeſuſa ǀ na perſyh mest. mn. je raka imela ǀ ena shila v'perſih mest. mn. mu ſe uterga ǀ po nagih perſah mest. mn. ſe tolzhe ǀ de bi mij bilij taku ſrezhni, Kakor je bila S. Catharina ſenesis, Kateri vunkaj s'persſam or./rod. mn. nje Nebeſhki ſhenin Christus Ieſus ij je bil ſerce vſel
Svetokriški
razrezati -režem dov. razrezati: kadar edn jo resrejshe 3. ed. po sreidj na dua koſſa ǀ nej ſe tedaj otrok na polovizo resreshe 3. ed. ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè 3. ed., inu tiga nagiga pokrje ǀ letu okroglu iabauku je leta ſveit, ter je taiſtu na shteri koſſe resresal del. ed. m ǀ bi enu britu vſela otroku perſi gori reſreſala del. ed. ž ǀ truplu pò shpizah ſe je reſreſalu del. ed. s
Svetokriški
točiti -im nedov. solze točiti solze točiti, jokati: vezhkrat grenke solſe tozhete 2. mn. ǀ na perſi klukaio, ſolse tozhio 3. mn. ǀ po gostim is suojg ozhij gorke ſolse je tozhila del. ed. ž
Število zadetkov: 33