Zadetki iskanja
Pleteršnik
cvẹ̑t,* cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.-C.; — beli c., der weiße Fluss, C.*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, (dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.
Pleteršnik
SSKJ²
cvíliti -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í)
1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile
// dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo
2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti!
● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali
1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile
// dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo
2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti!
● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali
- cvilèč -éča -e:
pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale
Pravopis
cvíliti -im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; cvíljenje in cviljênje (í; ȋ í) Pes ~i; Ženske so prestrašeno cvilile; slabš. Nehaj že ~ |jokati (se)|
Pleteršnik
cvíliti, -im, vb. impf. quieken, winseln: pes, prase cvili; veter cvili, der Wind pfeift, Cig.; jammern, Cig.
Pleteršnik
čápniti, čȃpnem, vb. pf. nach etwas schnappen; pes čapne kost, C.; — prim. it. chiappare istega pomena.
SSKJ²
Pravopis
čávsniti -em dov. čávsnjen -a; čávsnjenje (á ȃ) poud. koga/kaj Pes jo je čavsnil v roko |šavsnil, ugriznil|; poud. čavsniti po kom/čem Čaplja je čavsnila po ribi |kavsnila|
Pleteršnik
čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.-Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.
Celotno geslo
Vezljivostni G
čeméti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj negibno, tiho sedeti
/Sproščeno/ je čemel (v senci).
/Sproščeno/ je čemel (v senci).
1.1.
kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).
Cel dan so čemeli (na pogradih).
2.
kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.
/Odsotno/ je čemel /predse/.
Celotno geslo
Vezljivostni G
čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).
1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.
Cel dan čepi v sobi.
Pravopis
čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~
Celotno geslo
eSSKJ
čísto prislov [čísto] tudi [čistó]
ETIMOLOGIJA: ↑čist
- 1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
- 3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
- 4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
- 5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo
eSSKJ
čiváva čiváve samostalnik ženskega spola [čiváva]
- zelo majhen pes z večjo glavo, krajšim gobcem in pokončnimi uhlji
SSKJ²
čiváva -e ž (ȃ)
zelo majhen hišni pes s pokončnimi uhlji, velikimi očmi in gladko dlako: čivava je pogumen in učljiv pes; kratkodlaka čivava; mladič čivave
zelo majhen hišni pes s pokončnimi uhlji, velikimi očmi in gladko dlako: čivava je pogumen in učljiv pes; kratkodlaka čivava; mladič čivave
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
Pleteršnik
človẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Popameten ljud, Vod. (Pes.).
SSKJ²
človékov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na človeka: človekovi predniki; pes je človekov prijatelj; področja človekove dejavnosti / človekova notranjost; človekova osebnost
♦ pravn. človekove pravice pravice, ki pripadajo človeku ne glede na raso, jezik, versko ali politično pripadnost; rel. Sin človekov Jezus Kristus
nanašajoč se na človeka: človekovi predniki; pes je človekov prijatelj; področja človekove dejavnosti / človekova notranjost; človekova osebnost
♦ pravn. človekove pravice pravice, ki pripadajo človeku ne glede na raso, jezik, versko ali politično pripadnost; rel. Sin človekov Jezus Kristus
Celotno geslo
Pregovori
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 88
- Naslednja »
Število zadetkov: 1760
Dostopnost