zarežáti -ím dov. zarežánje; drugo gl. režati (á í) Mačka je zarežala; zarežati na koga/kaj Pes ~i ~ poštarja; slabš. Zarežal je na sosedove otroke |odsekano, zadirčno spregovoril z njimi|; slabš. zarežati nad kom ~ ~ sinom |odsekano, zadirčno spregovoriti z njim|; slabš. zarežati kaj ~ ukaz |odsekano, zadirčno izreči|
zarežáti se -ím se (á í) poud. Zadovoljno se zarežati |se glasno zasmejati|; slabš. zarežati se komu/čemu ~ ~ vojaški šali |zasmejati, posmehniti se|
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Vezljivostni G
zaríti se v -ríjem se v dovršni glagol, fazni glagol (začetnosti), čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj s sunkovito spraviti se v/na/nad koga/kaj / ed/skozi koga/kaj / kam
/Zaradi različnih razočaranj/ se je zaril v delo.
/Zaradi različnih razočaranj/ se je zaril v delo.
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
zasledíti -ím dov., zaslédi in zaslêdi; zaslédil (ī í)
1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je: lovec je zasledil jelena; pes zasledi zajca; zaslediti begunca v snegu
2. knjiž. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je; izslediti: preiskovali so gozd, da bi zasledili roparje; zaslediti tatu, ubežnika / dolgo so tavali, preden so zasledili stezo našli
3. knjiž. odkriti, ugotoviti: to bolezen smo zasledili samo na jugu; zaslediti podatke v arhivu / ta motiv zasledimo v več pesmih
1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je: lovec je zasledil jelena; pes zasledi zajca; zaslediti begunca v snegu
2. knjiž. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je; izslediti: preiskovali so gozd, da bi zasledili roparje; zaslediti tatu, ubežnika / dolgo so tavali, preden so zasledili stezo našli
3. knjiž. odkriti, ugotoviti: to bolezen smo zasledili samo na jugu; zaslediti podatke v arhivu / ta motiv zasledimo v več pesmih
Pleteršnik
zaslẹdíti, -ím, vb. pf. auf die Spur kommen, ausspüren; pes zajca zasledi; — darauf kommen, ausfindig machen, Cig., Jan., nk.
SSKJ²
zasledováti -újem nedov. (á ȗ)
1. iti za kom po sledi z določenim namenom: lovec, pes zasleduje divjad; zaradi snega so zlahka zasledovali napadalce
// iti, premikati se za kom z določenim namenom: zasledovati avtomobil po mestu; neznanec me je zasledoval vse do doma
// publ. iti za kom tako, da se razdalja ne povečuje: tekmovalci so začeli zasledovati vodečega kolesarja / zasledovati vodilno moštvo na lestvici
// neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv zasleduje osumljenca; zasledovali so ga v varni razdalji
2. s poizvedovanjem, iskanjem ugotavljati, kje kdo je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga odkrili; policija ga že dolgo zasleduje / neznanci zasledujejo vse njegovo delo opazujejo, nadzorujejo
3. gledati kaj, kar se premika: napeto zasledovati vsak nasprotnikov gib; zasledovati nihalo v gibanju / zasledovati na radarju tujo ladjo / zasledovati koga s pogledom
4. publ. z raziskovanjem, proučevanjem ugotavljati obstoj, pojavljanje česa: zasledovati pomenske spremembe besede; zasledovati pravljico pri različnih narodih / te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost
5. publ. sproti se seznanjati s čim: zasledovati razvoj stroke, znanosti
6. nav. 3. os., ekspr. izraža, da si kdo prizadeva izmakniti se, uiti čemu, vendar brez uspeha: nesreča, smola ga zasleduje / vso pot ga je zasledovala ta misel
● publ. govornika sta zasledovala vsak svoj cilj sta imela; sta si prizadevala doseči
1. iti za kom po sledi z določenim namenom: lovec, pes zasleduje divjad; zaradi snega so zlahka zasledovali napadalce
// iti, premikati se za kom z določenim namenom: zasledovati avtomobil po mestu; neznanec me je zasledoval vse do doma
// publ. iti za kom tako, da se razdalja ne povečuje: tekmovalci so začeli zasledovati vodečega kolesarja / zasledovati vodilno moštvo na lestvici
// neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv zasleduje osumljenca; zasledovali so ga v varni razdalji
2. s poizvedovanjem, iskanjem ugotavljati, kje kdo je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga odkrili; policija ga že dolgo zasleduje / neznanci zasledujejo vse njegovo delo opazujejo, nadzorujejo
3. gledati kaj, kar se premika: napeto zasledovati vsak nasprotnikov gib; zasledovati nihalo v gibanju / zasledovati na radarju tujo ladjo / zasledovati koga s pogledom
4. publ. z raziskovanjem, proučevanjem ugotavljati obstoj, pojavljanje česa: zasledovati pomenske spremembe besede; zasledovati pravljico pri različnih narodih / te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost
5. publ. sproti se seznanjati s čim: zasledovati razvoj stroke, znanosti
6. nav. 3. os., ekspr. izraža, da si kdo prizadeva izmakniti se, uiti čemu, vendar brez uspeha: nesreča, smola ga zasleduje / vso pot ga je zasledovala ta misel
● publ. govornika sta zasledovala vsak svoj cilj sta imela; sta si prizadevala doseči
- zasledujóč -a -e:
zasledujoči vojaki
- zasledován -a -o:
zasledovana oseba; zasledovana žival
SSKJ²
zastónj prisl. (ọ́)
1. brez plačila, brezplačno: dati, dobiti kaj zastonj; rad je prišel, ker je zastonj jedel in pil; ekspr. prodati kaj napol, skoraj zastonj / ekspr. pazi na kozarce, saj niso zastonj
2. pog. izraža neuspešnost dejanja glede na dosego cilja; zaman: zastonj jim je dokazoval, da se nimajo česa bati; zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj; hotel je v miru premisliti. Vse zastonj / v povedni rabi ne jokajte, tu je vse zastonj
● pog. nismo se zastonj bali brez vzroka; pog. zastonj se še pes ne obesi vsaka stvar ima svoj vzrok
1. brez plačila, brezplačno: dati, dobiti kaj zastonj; rad je prišel, ker je zastonj jedel in pil; ekspr. prodati kaj napol, skoraj zastonj / ekspr. pazi na kozarce, saj niso zastonj
2. pog. izraža neuspešnost dejanja glede na dosego cilja; zaman: zastonj jim je dokazoval, da se nimajo česa bati; zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj; hotel je v miru premisliti. Vse zastonj / v povedni rabi ne jokajte, tu je vse zastonj
● pog. nismo se zastonj bali brez vzroka; pog. zastonj se še pes ne obesi vsaka stvar ima svoj vzrok
Pleteršnik
zatȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad zatočiti; 1) rollen machen, Cig.; Pisana skrivna zav'jača, Daleč po svet' se zatače, (= pismo), Vod. (Pes.); — 2) = verfüllen; vino z., Navr. (Let.); — 3) z. se, sich abrunden: zelje se ne zatače, das Kraut bildet keine Köpfe, jvzhŠt.
Pleteršnik
zatéči, -téčem, vb. pf. 1) verlaufen: z. komu pot, Cig.; besetzen: zatecite jim vodo noter do Bet Bare! Dalm.; — überraschen, ertappen, Cig., Jan., BlKr.; toča me je zatekla, C.; z. koga v kakem dejanju, Cig.; zatekel sem ga, ko je zelje kradel, M.; zatekel jih je speče, er fand sie schlafend, Cig.; z. doma, zuhause antreffen, Navr. (Kop. sp.); — z. kaj, hinter etwas kommen, Cig.; — 2) = doteči, (Versäumtes) einholen, Dol.-BlKr.; — 3) = doteči, verfallen: obresti dotečejo, Gor.; — 4) mit einer Geschwulst bedeckt werden, verschwellen, zuschwellen; zatekel, verschwollen; zateklo lice, C.; — z. se, zuquellen, Cig.; — 5) z. se kam, irgendwo einlaufen, Cig.; sich an jemanden wenden, seine Zuflucht zu jemandem, zu etwas nehmen: z. se h komu, k čemu; — 6) z. se, sich im Laufen verirren, sich verlaufen, Cig.; pes se je kam zatekel, Str.; — z. se v tuje pravice, sich am fremden Rechte vergreifen, Cig.; — 7) z. se, zu laufen anfangen, einen Anlauf nehmen, Cig., Telov.
SSKJ²
zategníti in zatégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s potegom, potegi narediti
a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategniti jermene, vrvi; zategniti obveze; zategniti pas na hlačah; preveč zategniti; zategniti in razrahljati / zategniti zavoro / zategniti vijak priviti
● ekspr. za več let (si) je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategniti vozel, zanko / zategniti si kravato
2. nar., s prislovnim določilom potegniti: zategniti voz pod streho
// zapeljati, odpeljati: z avtomobilom jih je zategnil v mesto
3. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategniti glas e; trobentač je zadnji ton zategnil
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: naveličano, užaljeno zategniti / zategniti po dolenjsko / kaj naj pa jaz delam, je zategnil
4. ekspr. z zateglimi glasovi se oglasiti: ko so jih slišali, so zategnili še fantje v vasi / harmonika je zategnila in utihnila
// s takimi glasovi naznaniti: sirene so zategnile konec delavnika
1. s potegom, potegi narediti
a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategniti jermene, vrvi; zategniti obveze; zategniti pas na hlačah; preveč zategniti; zategniti in razrahljati / zategniti zavoro / zategniti vijak priviti
● ekspr. za več let (si) je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategniti vozel, zanko / zategniti si kravato
2. nar., s prislovnim določilom potegniti: zategniti voz pod streho
// zapeljati, odpeljati: z avtomobilom jih je zategnil v mesto
3. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategniti glas e; trobentač je zadnji ton zategnil
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: naveličano, užaljeno zategniti / zategniti po dolenjsko / kaj naj pa jaz delam, je zategnil
4. ekspr. z zateglimi glasovi se oglasiti: ko so jih slišali, so zategnili še fantje v vasi / harmonika je zategnila in utihnila
// s takimi glasovi naznaniti: sirene so zategnile konec delavnika
- zategníti se in zatégniti se ekspr.
1. s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: ranjena žival se je zategnila v grmovje
// iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zategnil se je na posteljo in zaspal / medved se čez zimo zategne v brlog
2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: dela so se precej zategnila
// začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: vrnitev domov se je zaradi slabega vremena zategnila
- zatégnjen -a -o:
zategnjen pas; zategnjena govorica; zategnjene zavore
● ekspr. zategnjeni odnosi napeti; prisl.: pes je zategnjeno zalajal
♦ glasb. zategnjeno označba za hitrost izvajanja lento
Pravopis
SSKJ²
zatulíti in zatúliti -im dov. (ī ú)
1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom: na dvorišču je zatulil pes / bik je zatulil zarjovel / ekspr.: obupano zatuliti; zatuliti od bolečine, jeze
// dati tuljenju podobne glasove: nad njimi so zatulile granate
// z močnim, zateglim, enakomernim glasom dati signale: zatulila je ladijska sirena / preh. zatuliti alarm
2. slabš. zateglo, divje zakričati: množica je zatulila / oče je zatulil na sina / preh. zatuliti povelje
3. ekspr. glasno, zateglo zajokati: ko so prinesli ranjenca, so ženske zatulile
4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: zunaj je zatulil veter; nad morjem je zatulil vihar
1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom: na dvorišču je zatulil pes / bik je zatulil zarjovel / ekspr.: obupano zatuliti; zatuliti od bolečine, jeze
// dati tuljenju podobne glasove: nad njimi so zatulile granate
// z močnim, zateglim, enakomernim glasom dati signale: zatulila je ladijska sirena / preh. zatuliti alarm
2. slabš. zateglo, divje zakričati: množica je zatulila / oče je zatulil na sina / preh. zatuliti povelje
3. ekspr. glasno, zateglo zajokati: ko so prinesli ranjenca, so ženske zatulile
4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: zunaj je zatulil veter; nad morjem je zatulil vihar
Pravopis
zatulíti in zatúliti -im dov. zatúljenje; drugo gl. tuliti (í/ȋ/ú ú) Pes ~i; poud. Ženske so zatulile |glasno, zateglo zajokale|; zatuliti kaj Sirene so zatulile poplah; slabš. ~ povelje |glasno, zateglo zakričati|; slabš. zatuliti na koga/kaj ~ ~ sina |glasno, zateglo zakričati|
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
zavijáča, f. 1) eine Art Kopftuch, Notr.; eine einfache leinene Kopfhaube, Cig., C., Gor.; — das Umhängtuch, C.; — 2) etwas zum Einwickeln Dienendes: zavijače delati iz časnikov, Cv.; — (v uganki:) Pisana skrivna zav'jača, Daleč po svet' se zatače (= pismo), Vod. (Pes.); — 3) eine Art Mehlspeise, C.; = povitica, BlKr.-Let.; — 4) der Wirbel auf dem Kopfe, Mik.; — 5) die Verdrehung, Z., SlN.; — = zvijača, die List, Mur., C.; zapeljati koga s prazno zavijačo, Jap. (Sv. p.); pri pravdah zavijače delati, Vod. (Izb. sp.); — 6) die Labyrinthkoralle (maeandrina), Erj. (Z.).
SSKJ²
zavíjati -am nedov. (í)
1. spreminjati smer svojega
a) gibanja: kolesar, ladja, voz zavija / zavijati okrog vogala
b) poteka: cesta, proga zavija
// s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega gibanja iti, se premikati kam: letalo zavija na desno, v desno; zavijati na stransko cesto / zavijati vstran
// s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega poteka iti, se usmerjati kam: cesta, steza zavija h gradu; reka zavija v sotesko
2. ekspr., s prislovnim določilom spreminjati smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: na poti domov pogosto zavija v gostilne
3. delati, povzročati, da kaj v loku, krogu spreminja smer poteka: pes zavija rep / zavijati preste / zavijati komu roko na enem koncu mu jo premikati okrog vzdolžne osi / zavijati oči, z očmi od jeze
4. zaradi zaščite, zakritja dajati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zavijati darilo, šopek; zavijati kaj v blago, papir / da se knjige ne bi umazale, jih zavija / zavijati otroka v odejo / zavijati si noge v ogrinjalo / ekspr. zaradi mraza so se čakajoči zavijali v plašče
// zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdajati s čim ploščatim, upogljivim: zavijati rano s povojem; zavijati si vrat z ruto
5. ekspr., v zvezi z v povzročati, da prihaja kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: megla zavija dolino v mrak
6. oglašati se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: volk zavija; pes je po volčje zavijal v noč; zavijati kot lisjak
// ekspr. dajati zavijanju podobne glasove: na dvorišču je zavijala krožna žaga; bombe so začele zavijati nad njihovimi glavami / ko je zagorelo, so začele sirene predirljivo zavijati / okrog vogalov zavija veter
7. ekspr. glasno, zateglo jokati: pretepeni otrok je dolgo zavijal / zavijati od bolečin; zavijati v žalosti
8. ekspr. govoriti, izgovarjati besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: zavijati po dolenjsko, notranjsko / zavijati pri petju
9. brezoseb. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: zavija ga po trebuhu, v črevesju; otroka je začelo zavijati
● ekspr. ne zavijaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. v črevesju jim je pogosto zavijala lakota pogosto so bili zelo lačni; ekspr. zavijati koga v vato prizanašati mu s hudim, neprijetnim; ekspr. zavijati pogovor drugam usmerjati
1. spreminjati smer svojega
a) gibanja: kolesar, ladja, voz zavija / zavijati okrog vogala
b) poteka: cesta, proga zavija
// s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega gibanja iti, se premikati kam: letalo zavija na desno, v desno; zavijati na stransko cesto / zavijati vstran
// s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega poteka iti, se usmerjati kam: cesta, steza zavija h gradu; reka zavija v sotesko
2. ekspr., s prislovnim določilom spreminjati smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: na poti domov pogosto zavija v gostilne
3. delati, povzročati, da kaj v loku, krogu spreminja smer poteka: pes zavija rep / zavijati preste / zavijati komu roko na enem koncu mu jo premikati okrog vzdolžne osi / zavijati oči, z očmi od jeze
4. zaradi zaščite, zakritja dajati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zavijati darilo, šopek; zavijati kaj v blago, papir / da se knjige ne bi umazale, jih zavija / zavijati otroka v odejo / zavijati si noge v ogrinjalo / ekspr. zaradi mraza so se čakajoči zavijali v plašče
// zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdajati s čim ploščatim, upogljivim: zavijati rano s povojem; zavijati si vrat z ruto
5. ekspr., v zvezi z v povzročati, da prihaja kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: megla zavija dolino v mrak
6. oglašati se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: volk zavija; pes je po volčje zavijal v noč; zavijati kot lisjak
// ekspr. dajati zavijanju podobne glasove: na dvorišču je zavijala krožna žaga; bombe so začele zavijati nad njihovimi glavami / ko je zagorelo, so začele sirene predirljivo zavijati / okrog vogalov zavija veter
7. ekspr. glasno, zateglo jokati: pretepeni otrok je dolgo zavijal / zavijati od bolečin; zavijati v žalosti
8. ekspr. govoriti, izgovarjati besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: zavijati po dolenjsko, notranjsko / zavijati pri petju
9. brezoseb. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: zavija ga po trebuhu, v črevesju; otroka je začelo zavijati
● ekspr. ne zavijaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. v črevesju jim je pogosto zavijala lakota pogosto so bili zelo lačni; ekspr. zavijati koga v vato prizanašati mu s hudim, neprijetnim; ekspr. zavijati pogovor drugam usmerjati
- zavíjati se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se zavija v tišino / zavijati se v molk, žalost
- zavijáje :
prispela sta na cilj, zavijaje skozi ozke ulice
- zavijajóč -a -e:
tesno se zavijajoč v plašč, je odhitel dalje; zavijajoče sirene
Pravopis
zavíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavíjanje (í) ~ okrog vogala, v desno; poud.: pogosto ~ v gostilno |hoditi|; ~ po dolenjsko |govoriti|; nevtr.: Proga ~a v levo; Volk ~a; Sirene ~ajo; zavijati kaj ~ oči; Pes ~a rep; zavijati koga/kaj v kaj ~ darila v papir; ~ otroka v odejo; zavijati kaj z/s čim ~ rano s povojem; brezos. zavijati koga ~a me po trebuhu
zavíjati se -am se (í) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |molčati|
zavíjati se -am se (í) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |molčati|
Pleteršnik
zavíjati 2., -am, vb. impf. heulen: z. kakor volcje, Dict.; — zavijali bodo ali tulili, Krelj; ako živiš med volkovi, zavijal bodeš tudi sam po volčje, Vrt.; kadar pes smrt zagleda, začne zavijati ali tuliti, vzhŠt.-Pjk. (Črt.).
SSKJ²
zavíti -víjem dov. (í)
1. spremeniti smer svojega
a) gibanja: avtomobil, letalo, pešec nenadoma zavije; zaviti na križišču / zaviti okrog vogala
b) poteka: cesta, reka večkrat zavije
// s prislovnim določilom s spremembo svojega gibanja iti, se premakniti kam: avtobus zavije proti mestu; zaviti na kolovoz, v pristanišče; zaviti na levo, v levo / zaviti vstran; pren., ekspr. zaviti na kriva pota
// s prislovnim določilom s spremembo svojega poteka iti, se usmeriti kam: hodnik zavije na levo; železnica zavije v predor
2. ekspr., s prislovnim določilom spremeniti smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: namesto da bi šel domov, je zavil k prijateljici, v gostilno / zaviti na klepet
3. narediti, povzročiti, da kaj v loku, krogu spremeni smer poteka: nekoliko zaviti cev; pes zavije rep / porogljivo zaviti usta / zaviti vrv okrog stebra / zaviti komu roko na enem koncu mu jo premakniti okrog vzdolžne osi
4. zaradi zaščite, zakritja dati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zaviti blago, prašek; zaviti v celofan, papir / preden je začel brati, je knjigo zavil / zaviti otroka v odejo; zaviti se v rjuho / ekspr. zaviti se v plašč
// zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdati s čim ploščatim, upogljivim: zaviti rano s povojem; zaviti si glavo s šalom
5. ekspr., v zvezi z v povzročiti, da pride kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: nevihta je zavila mesto v temo; kolona se je zavila v oblak prahu
6. oglasiti se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: pes je zavil, ko je zaslišal korake
// ekspr. dati zavijanju podobne glasove: sirene so predirljivo zavile / preh. sirena zavije alarmni znak
7. ekspr. povedati, izgovoriti besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: poskusil je zaviti po bohinjsko, štajersko / preh. izgovoril je besedo tako, kot jo zavijejo na Krasu
8. brezoseb. dobiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: nenadoma ga je zavilo po trebuhu, v trebuhu
● ekspr. avtor je v članku svojo misel tako zavil, da je ni bilo mogoče razumeti prikrito, nepregledno izrazil; ekspr. zaviti kokoši vrat zadušiti, ubiti jo; ekspr. zaviti nasprotniku vrat ubiti, uničiti, premagati ga; ekspr. če prideš prepozno, ti zavijem vrat izraža grožnjo; ekspr. zaviti nevesto v svilo obleči jo v svilena oblačila
1. spremeniti smer svojega
a) gibanja: avtomobil, letalo, pešec nenadoma zavije; zaviti na križišču / zaviti okrog vogala
b) poteka: cesta, reka večkrat zavije
// s prislovnim določilom s spremembo svojega gibanja iti, se premakniti kam: avtobus zavije proti mestu; zaviti na kolovoz, v pristanišče; zaviti na levo, v levo / zaviti vstran; pren., ekspr. zaviti na kriva pota
// s prislovnim določilom s spremembo svojega poteka iti, se usmeriti kam: hodnik zavije na levo; železnica zavije v predor
2. ekspr., s prislovnim določilom spremeniti smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: namesto da bi šel domov, je zavil k prijateljici, v gostilno / zaviti na klepet
3. narediti, povzročiti, da kaj v loku, krogu spremeni smer poteka: nekoliko zaviti cev; pes zavije rep / porogljivo zaviti usta / zaviti vrv okrog stebra / zaviti komu roko na enem koncu mu jo premakniti okrog vzdolžne osi
4. zaradi zaščite, zakritja dati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zaviti blago, prašek; zaviti v celofan, papir / preden je začel brati, je knjigo zavil / zaviti otroka v odejo; zaviti se v rjuho / ekspr. zaviti se v plašč
// zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdati s čim ploščatim, upogljivim: zaviti rano s povojem; zaviti si glavo s šalom
5. ekspr., v zvezi z v povzročiti, da pride kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: nevihta je zavila mesto v temo; kolona se je zavila v oblak prahu
6. oglasiti se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: pes je zavil, ko je zaslišal korake
// ekspr. dati zavijanju podobne glasove: sirene so predirljivo zavile / preh. sirena zavije alarmni znak
7. ekspr. povedati, izgovoriti besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: poskusil je zaviti po bohinjsko, štajersko / preh. izgovoril je besedo tako, kot jo zavijejo na Krasu
8. brezoseb. dobiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: nenadoma ga je zavilo po trebuhu, v trebuhu
● ekspr. avtor je v članku svojo misel tako zavil, da je ni bilo mogoče razumeti prikrito, nepregledno izrazil; ekspr. zaviti kokoši vrat zadušiti, ubiti jo; ekspr. zaviti nasprotniku vrat ubiti, uničiti, premagati ga; ekspr. če prideš prepozno, ti zavijem vrat izraža grožnjo; ekspr. zaviti nevesto v svilo obleči jo v svilena oblačila
- zavíti se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je zavila v mir / sedel je v kot in se zavil v molk; zavila se je v globoko žalost
- zavít -a -o:
kozel z zavitimi rogovi; polžasto, svedrasto zavit; zavit v desno; stopati po zavitih stopnicah; zavito izražanje, vprašanje; v povoščen papir zavito pecivo
● zaviti oklepaj oklepaj iz dveh na sredi koničasto navzven izbočenih ter spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic; ekspr. ime darovalca je ostalo zavito v skrivnost, temo je ostalo skrito, neznano; ekspr. zavita pota življenja neravna, zapletena
♦ gozd. zavita rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; prisl.: zavito odgovarjati
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 82
- 83
- 84
- 85
- 86
- 87
- 88
- Naslednja »
Število zadetkov: 1760
Dostopnost