Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
zarís -a m (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od zarisati: hiter zaris znamenja v pesek / zaris potovanja na zemljevid
  2. 2. kar je zarisano, narisano: opaziti na steni zarise iz dveh črt; globoki zarisi koles odtisi
  3. 3. kar se zariše: zaris senc na steni / temen zaris gore na obzorju
  4. 4. knjiž. zamisel, zasnova: podati zaris delovanja društva / ohranilo se je več zarisov njegove študije osnutkov
  5. 5. knjiž. opis, prikaz: pesmim je dodan kratek zaris pesnikovega življenja; zgodovinski zaris razvoja povojne lirike
SSKJ
zarisováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati: s palico je zarisoval različne like v pesek / zarisovati kroj na blago risati
  2. 2. s črto, črtami označevati: na zemljevidu so zarisovali pot, ki jo morajo prehoditi / zarisovati dnevno proizvodnjo na grafikonu
    zarisováti se ekspr.  kazati se v obrisih: strehe so se ostro zarisovale v nebo
    // pojavljati se na podlagi: na steni so se zarisovale sence plamenov
    // postajati viden, kazati se: na njenem obrazu se je zarisoval nasmeh
SSKJ
zdŕgniti -em dov., tudi zdrgníla (ŕ ȓ) 
  1. 1. z drgnjenjem odstraniti: zdrgniti madež z obleke
    // z drgnjenjem očistiti, osnažiti: zdrgniti čevlje, tla; zdrgniti s krpo, peskom
    // z drgnjenjem osušiti: zdrgniti prepotenega konja; zdrgniti se z brisačo
    // z drgnjenjem poškodovati: zdrgniti suknjič na komolcih
  2. 2. s potegljaji po površini narediti, da kaj sipkega, mehkega pride skupaj: zdrgniti malto, pesek, zrnje na kup
    zdŕgnjen -a -o: do čistega zdrgnjen kotel; s čistilnim sredstvom zdrgnjene kljuke; zdrgnjene hlače
SSKJ
zêmlja -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi zémljo (é) 
  1. 1. tretji soncu najbližji planet osončja: oddaljenost lune od zemlje; nastanek življenja na zemlji; satelitski posnetek zemlje; star kot zemlja zelo star
    // vznes. mati zemlja / v astronomiji Zemlja kroži okoli Sonca
  2. 2. površina tega planeta: letalo se je strmo oddaljevalo od zemlje; satelit je zgorel, še preden je priletel na zemljo; speljati vod pod zemljo / na obzorju se stikata nebo in zemlja / tu se zemlja dviga, tam pa pogreza
    // površina tega planeta kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: sneg je zametel zemljo in drevje; skloniti se k zemlji; pasti na zemljo; ležati na zemlji; plaziti se, valjati se po zemlji; gola, poraščena zemlja; pas zemlje sega globoko v morje
  3. 3. trdna plast pod površino tega planeta: izkopati bunker v zemljo; stroj vrta globoko v zemljo; klet je cela v zemlji; nekatere živali živijo v zemlji, druge na njeni površini
  4. 4. zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje in organskih snovi, ki tvori to plast: izpuljene pese se je držala zemlja; nasuta zemlja se je počasi posedala; voda izpodjeda, odnaša zemljo; odpeljati izkopano zemljo; črna, ilovnata, peščena zemlja; vrtna zemlja; tla v koči so iz steptane zemlje; zemlja je lepljiva, mokra, da se prijemlje motike; pesek in zemlja / bolj debela zemlja se je nabrala le v kotanjah plast zemlje; fosforja skoraj v vseh zemljah primanjkuje vrstah zemlje
    // ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
    // vrhnja plast te zmesi, ki omogoča uspevanje rastlin: zemlja se sčasoma izčrpa; gnojiti, kopati, preorati zemljo; obdelovati zemljo; korenine segajo globoko v zemljo; zakopati gomolje v zemljo; rahla, zbita zemlja; rodovitna zemlja / kolesa so se ugrezala globoko v zemljo; zemlja je suha, da poka; pren. njegova misel je padla v rodovitno zemljo
  5. 5. del površine tega planeta kot gospodarska dobrina: imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo; navezanost na zemljo / obdelovalna zemlja in pašniki; orna zemlja / ljudje zapuščajo zemljo opuščajo obdelovanje zemlje; živeti od zemlje preživljati se s poljedelstvom, kmetijstvom
  6. 6. knjiž. kopno: po dolgi plovbi so srečni stopili na zemljo / Nova zemlja
  7. 7. ta planet kot človekov življenjski prostor: prizadevati se za mir na zemlji / nič dobrega ni užil na zemlji / v krščanstvu prišel je čas, ko je moral zapustiti zemljo umreti
  8. 8. publ. dežela, država: obiskovati tuje zemlje; vojska je zasedala zemljo za zemljo
    ●     ekspr. ni vreden, da ga zemlja nosi slab, ničvreden je; knjiž. noč je prekrila zemljo znočilo se je; ekspr. nesrečen je, odkar zemljo tlači odkar živi; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; ekspr. stopiti z oblakov na zemljo postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. že dolgo je, leži pod zemljo je mrtev (in pokopan); ekspr. več let je vihtel kramp globoko pod zemljo je bil rudar; ekspr. spraviti koga pod zemljo, v zemljo povzročiti njegovo smrt; pokopati ga; ekspr. trdno stati na zemlji biti zelo stvaren; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev; ekspr. izravnati kaj z zemljo popolnoma uničiti, odstraniti; ekspr. še mlad je zapustil domačo zemljo domovino; star. podedoval je pol zemlje pol posestva; knjiž., ekspr. izbrisati kaj z lica, obličja zemlje porušiti, uničiti; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. narediti komu pekel na zemlji povzročiti mu veliko trpljenje, bolečine; ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; ekspr. klel je, da se je zemlja tresla zelo; ekspr. sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl zelo; ekspr. izginil je, kot bi ga zemlja požrla, kot bi se v zemljo udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. biti česa potreben kot suha zemlja dežja zelo potrebovati kaj
    ♦     agr. lahka, težka zemlja; kem. redke zemlje oksidi lantana in njemu sorodnih elementov; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku
SSKJ
zgrabíti in zgrábiti -im, in zgrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) 
  1. 1. z grabljami spraviti skupaj: zgrabiti listje, pesek; zgrabiti na kup; zgrabiti seno v ograbke
  2. 2. močno, sunkovito prijeti kaj: zgrabiti bič, palico; zgrabiti za vrv; zgrabiti z obema rokama; jezno, trdno zgrabiti / zgrabil ga je in zvezal; zgrabiti koga za vrat; zgrabiti se za glavo / pes zgrabi mačko; zgrabiti s kremplji, z zobmi / zgrabiti s kleščami / stroj mu je zgrabil roko / vrtinec ga je zgrabil in potegnil vase / klic psu zgrabi
    // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: zgrabil je knjigo in odšel; zgrabil je šop bankovcev in mu jih dal / riba je zgrabila za vabo
  3. 3. ekspr. odvzeti komu prostost; prijeti: zgrabiti begunca; tatu so zgrabili, ko je lezel skozi okno / zgrabiti sovražnikove vojake ujeti
  4. 4. začeti intenzivno delati; zagrabiti: fantje, zdaj bomo pa zgrabili / znava vse in zgrabiva vsak za tri narediva
    // z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop intenzivnega opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: z veseljem so zgrabili za delo / spet so zgrabili za vesla začeli veslati
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: zgrabila jih je morska bolezen; človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza; zgrabil jo je kašelj; krč ga je zgrabil v roko
    // izraža nastop intenzivnega razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je zgrabilo, da si vse pustil; brezoseb. včasih ga zgrabi, pa kar odide / zgrabila ga je misel na beg
  6. 7. ekspr. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti: prijateljeva nesreča ga je zgrabila / pesem, povest človeka zgrabi; zgrabila jih je veličina gora
    ●     ekspr. zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. zgrabiti vsako priložnost izkoristiti; če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; zgrabiva zadevo pri glavi začniva z bistvom stvari; ekspr. pisatelj je zgrabil življenje s prave strani opisal, prikazal; ekspr. spet je zgrabil za krmilo prevzel vodilni položaj, vodstvo; ekspr. zgrabiti za orožje, puško, star. za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. zgrabili te bodo za ušesa kaznovali te bodo; ekspr. zgrabilo ga je pri srcu, v križu začutil je močno bolečino; ekspr. fanta so trdo zgrabili strogo so ravnali z njim
    zgrabíti se in zgrábiti se, in zgrábiti se ekspr.  spopasti se, spoprijeti se: fantje so se zgrabili; patrulja se je zgrabila s sovražnikom; zgrabiti se z orožjem / zgrabila sta se zaradi zemlje / zgrabiti se z življenjem
    zgrábljen -a -o: krivci še niso zgrabljeni; zgrabljeno seno
SSKJ
zlatár -ja m (á) 
  1. 1. izdelovalec ali prodajalec izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: izučiti se za zlatarja; naročiti prstane pri zlatarju; zlatar in juvelir
  2. 2. redko iskalec, izpiralec zlata: zlatarji so metali pesek na široke deske
SSKJ
zméšati tudi zmešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. s premikanjem delcev kake snovi narediti, da se ta združi, enakomerno porazdeli: zmešati cement, pesek in vodo; sestavine dobro zmešamo; zmešati v mešalniku; zmešati z žlico; strojno zmešati / zmešati v kašo
  2. 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: zmešati barve; pijače zna dobro zmešati / zmešati vino z vodo / zmešati več vrst žita / zmešati malto
    // dati, postaviti skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: čisto perilo je zmešal z umazanim / zmešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve
    // zmešati telefonske linije; strani so se zmešale
  3. 3. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zmešati formule, podatke; pojmi so se mu zmešali / sanje se zmešajo z resničnostjo
    // uporabiti v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: zmešal je ruske in poljske besede
  4. 4. ekspr. povzročiti, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: s svojimi nazori ga je samo zmešal; zmešati ljudstvo / knjige so mu zmešale glavo, pamet; pijača, vročina zmeša možgane / megla ga je tako zmešala, da se je obrnil v napačno smer; brezoseb. ko je prišla na križišče, jo je zmešalo, da ni vedela kam
    ●     ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; pog. računalnik mu je zmešal glavo, pamet povzročil, da je veliko premišljeval, govoril o njem; zmešati komu korak povzročiti, da mu postane neurejen, neusklajen; ekspr. zmešati komu niti, račune, pog. štrene preprečiti njegove načrte; zmešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne
    zméšati se tudi zmešáti se 
    1. 1. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku postati duševno bolan: zmešalo se mu je; od vsega hudega se ji je zmešalo
    2. 2. knjiž. zmesti se: ko jo je zagledal, se je ves zmešal / govorica se mu je zmešala
    zméšan -a -o 
    1. 1. deležnik od zmešati: zmešan človek; imajo ga za zmešanega; zmešane barve; telefonske linije so zmešane; moka, zmešana s pecilnim praškom; poročilo je zmešano in nenatančno
    2. 2. ekspr. ki po mnenju koga ne ravna preudarno, v skladu z določenimi pričakovanji, načeli: ta je pa res zmešan; ali je čisto zmešana, da to pripoveduje
      // ki je po mnenju koga brez vrednosti, cene: nehaj brati te zmešane romane
      ●       ekspr. od vročine so bili vsi zmešani niso mogli normalno misliti, odgovarjati; ekspr. plete kot zmešana zelo veliko, hitro; prisl.: zmešano govoriti; gleda čisto zmešano
SSKJ
drobnozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima drobna zrna: drobnozrnata koruza / drobnozrnat pesek, smodnik
♦ fot. drobnozrnata emulzija; min. drobnozrnata rudnina
SSKJ
hŕstati -am nedov. (r̄) dajati kratke, rezke glasove: bal se je prestopiti, da suhljad ne bi hrstala / pesek hrsta pod škornji / konja sta hrstala iz jasli hrstajoč jedla
    hrstajóč -a -e: vranec je hrstajoč jedel seno; hrstajoč sneg
SSKJ
kreménčast -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kremen: kremenčasta prst / kremenčasta pot / kremenčast pesek kremenov
♦ bot. kremenčaste alge kremenaste alge
SSKJ
mél -í ž, daj., mest. ed. méli tudi mêli (ẹ̑) 
  1. 1. droben pesek, razpadli delci kamnin: na kamnitih ploščah se je nabrala drobna, bela mel; vse pobočje je pokrivala sipka mel
    // melišče: steza drži čez meli / v meleh pod vrhovi je še sneg; zagledal ga je visoko v meleh
  2. 2. zastar. drobir: mel iz barja / lesena mel
SSKJ
nasípanje -a s (ī) glagolnik od nasipati: nadziral je nasipanje ovsa / nasipanje terena / pesek za nasipanje cest
SSKJ
nój -a tudi nòj nôja m (ọ̑; ȍ ó) velika afriška ptica z dolgimi močnimi nogami, ki ne more letati: jata nojev
● ekspr. tišči glavo v pesek kot noj noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo
♦ zool. ameriški noj noju podobna južnoameriška ptica; nandu
SSKJ
odkládati -am nedov. (ȃ) raba peša odlagati: počasi je odkladal suknjič in se plašno oziral okrog / odkladati les na določena mesta; pesek so odkladali na robu cestišča / dolgo je odkladal odgovor; odkladati potovanje
SSKJ
odtiskovánje -a s (ȃ) glagolnik od odtiskovati: odtiskovanje črk, slik; odtiskovanje na papir, platno / odtiskovanje nog v pesek
SSKJ
odtiskováti -újem nedov. (á ȗ) s pritiskanjem povzročati, da se s pomočjo barve kaj prenaša na podlago: odtiskovati pečat; odtiskoval je vzorce
// prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: odtiskovati grafike; odtiskovati poskusne odtise
// s pritiskanjem povzročati, da se delajo podobe predmeta v čem, na čem: odtiskovati roke v sneg; podplati so se odtiskovali v pesek
SSKJ
péskati -am nedov. (ẹ̑) knjiž. posipati s peskom: peskati poledenelo cesto
♦ agr. dodajati zemlji apnenčev pesek; teh. z močnim curkom peska čistiti, obdelovati izdelke, ulitke, steklo
    péskan -a -o: peskana zemlja
SSKJ
porózen -zna -o prid. (ọ̑) ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava
// porozna snov
// prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno
SSKJ
posípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi
    posípati se zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se posipa; reševanje je bilo naporno, ker se je v rovu posipala zemlja
    ●     ekspr. bobnelo je, kot da se posipa gora podira; redko zemlja na grobu se posipa poseda; knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj
    posípan -a -o: pozimi je ta cesta posipana jo posipajo; neustalj. s peskom posipana pot posuta
SSKJ
poškrtávati -am nedov. (ȃ) v presledkih škrtati: poškrtavati z zobmi / pesek poškrtava pod nogami
Število zadetkov: 182