Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pésmica -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od pesem: rad bere pesmice; svoje prve pesmice je objavil v mladinskem listu; pisati pesmice; šaljiva, zabavljiva pesmica / pesmice za otroke / zapeti pesmico; melodija pesmice / žvižgal si je veselo pesmico melodijo / pesmica slavca, škrjančka
● 
ekspr. take pesmice kar komu drugemu poj ne verjamem ti tega, kar pripoveduješ; ekspr. bomo videli, kakšen bo konec te pesmice kako se bo to končalo; kaj se bo s takim govorjenjem, ravnanjem doseglo
SSKJ²
žebráti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. hitro in enolično moliti: starka sedi na klopi in žebra; polglasno so žebrali latinske molitve
// hitro in enolično govoriti: starec nekaj žebra; ženski sta ves večer žebrali / žebrati pesmico na pamet
2. nar. koroško moliti1žebrati za očetovo ozdravitev
    žebráje :
    žebraje je bral iz knjige
    žebrajóč -a -e:
    sedela je žebrajoč molitev
SSKJ²
odpískati -am dov., tudi odpiskála (í)
1. prenehati piskati: komaj so čakali, da bo odpiskal / pastirček je odpiskal pesmico
2. pog. s piskanjem naznaniti: pridem, ko sirena odpiska poldne / šport. žarg. sodnik je odpiskal konec tekme
3. piskajoč se oddaljiti: vlak odpiska s postaje
SSKJ²
odžvížgati -am dov. (í)
1. prenehati žvižgati: čakali so, kdaj bo odžvižgal / odžvižgal je naučeno pesmico
2. z žvižganjem odgovoriti, oglasiti se: ko je zaslišal žvižg, je na tiho odžvižgal
3. žvižgajoč se oddaljiti: sedel je na kolo in odžvižgal proti mestu / krogla je odžvižgala tik mimo njegove glave / ekspr. burja je odžvižgala mimo oglov
● 
šport. žarg. sodnik je odžvižgal konec polčasa z žvižgom naznanil; ekspr. če se ne bo bolj pazil, bo kmalu odžvižgal umrl
SSKJ²
uvêsti1 uvêdem dov., uvêdel in uvédel uvêdla, stil. uvèl uvêla (é)
1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvesti novega delavca, novinca / uvesti koga v delo, kupčijo
// seznaniti koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: uvesti koga v filozofijo; uvesti se v teorijo / ekspr. uvesti koga v skrivnosti narave
2. seznaniti koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: uvesti koga v družino, klub / poroka ga je uvedla v višjo družbo
3. narediti, da se kaj začne uporabljati: uvesti računalnike v izobraževalne ustanove / uvesti nove izraze začeti uporabljati; uvesti slovenščino v vojsko / uvesti novo kulturno rastlino začeti jo gojiti
4. narediti, da kaj začne obstajati kot obveznost: uvesti nov davek; uvesti obvezno šolanje / publ. uvesti stroge varnostne ukrepe
// narediti, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: uvesti disciplino, red; uvesti enakopravnost / uvesti novo rubriko / uvesti še eno avtobusno progo / publ.: uvesti izboljšavo izboljšati; uvesti spremembe spremeniti
// odločiti, da se kaj začne: uvesti disciplinski postopek proti komu; uvesti preiskavo
5. narediti, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: v tretjem poglavju uvede pisatelj novo osebo; stoiki so uvedli v filozofijo pojem usode
6. knjiž. narediti uvod v kaj: televizijski film je uvedel urednik s kratkim orisom dobe / igro uvede igralec s kratko pesmico začne
● 
knjiž. uvesti nit, trak skozi luknjico napeljati, potegniti; knjiž. hodnik uvede obiskovalca v razkošno dvorano neposredno pripelje
♦ 
kem. uvesti tri nitroskupine v toluen nadomestiti, zamenjati jih; mat. uvesti novo neznanko
    uvedèn -êna -o:
    ta izraz je bil uveden šele pred kratkim; dekle je v delo dobro uvedeno
SSKJ²
lájnati1 -am nedov. (ȃ)
1. igrati na lajno: lajnar lajna; lajnati staro melodijo; otožno lajnati
 
slabš. organist vse leto lajna iste melodije igra
2. slabš. kar naprej govoriti, ponavljati: spet lajna iste tožbe; če so ga hoteli razjeziti, so mu lajnali to zbadljivko / začela je lajnati pesem o prehudem delu
3. slabš. enolično, brez poudarkov pripovedovati naučeno besedilo: saj ni recitiral, ampak lajnal; lajnati pesmico
SSKJ²
uspávati -am nedov. in dov. (ā)
1. delovati, vplivati na koga tako, da postane zaspan, zaspi: uspavati otroka s pesmico, z zibanjem; enakomerno tresenje vagona ga je uspavalo / hipnotizer jo je zlahka uspaval spravil v spanju podobno stanje; nežni zvoki so jih uspavali omamljali
// dov. in nedov. začasno omamiti, omrtvičiti, povzročiti nezavest: uspavati pacienta z etrom, pomirjevali / uspavati medveda, slona z uspavalnim nabojem
2. dov. in nedov. povzročiti smrt pri navadno bolni, stari živali na neboleč način: uspavati psa z injekcijo; nesti mačka uspavat k veterinarju / uspavati obsojenca s plinom, smrtonosno injekcijo usmrtiti
3. ekspr. povzročati, da je kdo nedejaven, nedelaven: zmage in uspehi tekmovalcev niso uspavali; obljube so jih preveč uspavale; marsikdo se je s tem uspaval / propaganda je hotela uspavati javno mnenje / s tem so uspavali pazljivost ljudi zmanjševali; ekspr. take besede so mu uspavale vest povzročale, da se je manj zavedal svoje krivde
    uspavajóč -a -e:
    uspavajoč glas, vonj; zrak je bil topel, uspavajoč; prisl.: tablete delujejo uspavajoče; uspavajoče govoriti
    uspávan -a -o:
    uspavan od enakomernega ropota
SSKJ²
zadrdráti -ám dov. (á ȃ)
1. dati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: ob vsakem sunku vetra zadrdra klopotec / ekspr. strojnica je v presledkih nekajkrat zadrdrala
2. ekspr. hitro, ropotajoč se premakniti: kočija je zadrdrala z dvorišča
3. ekspr. začeti zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec zadrdra pesmico
SSKJ²
žvižgljáti -ám nedov. (á ȃ)
(na rahlo) žvižgati, požvižgavati: žvižgljati pesmico / v grmovju žvižglja kos
Število zadetkov: 9