Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

  • Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.

  • Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.

  • Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.

  • Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Pravopis
..ánec -nca m. prip. obr. (á; ȃ)
1. člov. 'nosilec lastnosti' očánec; živ. lipicánec
2. člov. 'prebivalec' Amerikánec, Liliputánec, Peruánec
3. živ. 'nedoraslo bitje, mladič' piščánec
4. 'nosilnik lastnosti' grbánec, gubánec
SSKJ²
brôjler -ja m (ó)
agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec: reja brojlerjev; farma za brojlerje
Pravopis
brôjler -ja m z -em živ. (ó) piščanec pitanec
Celotno geslo Sinonimni
brôjler -ja m
agr. za zakol namenjeni, farmsko gojeni piščanec
SINONIMI:
agr. pohanec
GLEJ ŠE SINONIM: piščanec
Celotno geslo Etimološki
brójler -ja m
SSKJ²
cendràv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. jokav, cmerav: govoriti s cendravim glasom; cendrav otrok / cendrav piščanec
Celotno geslo eSSKJ
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]
    1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
      1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
SSKJ²
fármski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na farmo: farmska proizvodnja, reja / farmski veterinar / farmska jajca
    fármsko prisl.:
    farmsko gojen piščanec
Pravopis
fármsko nač. prisl. (ȃ) ~ gojen piščanec
SSKJ²
izléči -léžem tudi zléči zléžem dov., izlézi izlézite tudi zlézi zlézite; izlégel izlêgla tudi zlégel zlêgla; nam. izléč in izlèč tudi zléč in zlèč (ẹ́ ẹ̑)
v zvezi z jajčece, jajce izločiti zaradi razmnoževanja: ptica izleže navadno po štiri jajca; izleči jajčeca v travo
● ekspr. kdo je izlegel to laž kdo si je to izmislil; nizko pred dnevi je izlegla drugega pankrta rodila
    izléči se tudi zléči se
    1. začeti živeti ob prihodu iz jajčeca, jajca: piščanci se izležejo po treh tednih; iz jajčec se izležejo ličinke; pren., ekspr. rad se vrača tja, kjer se je izlegel
    2. ekspr. nastati, pojaviti se: nestrpno čakam, kaj se bo iz tega izleglo; to se je izleglo v njegovih možganih
    izlégel tudi zlégel -êgla -o:
    izlegli mladiči; izlegla ličinka
    izléžen tudi zléžen -a -o:
    izležen piščanec; izleženo jajce
Jezikovna
Kategorija živosti pri hrani moškega spola

Zanima me, ali se kategorija živosti upošteva, ko govorimo o hrani moškega spola, ki ime deli z živaljo, iz katere je pripravljena, na primer losos, ligenj, rakec ... Kakšna je pravilna oblika tožilnika ednine?

SSKJ²
natakníti in natákniti -em dov. (ī á)
1. spraviti kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natakniti meso na raženj; natakniti na konico noža, na vilice; obleka se ji je nataknila na žebelj / razjarjen bik ga je nataknil na roge / nataknili so ga na kol zlasti v srednjem veku mučili so ga, usmrtili z nataknitvijo na ošiljen kol
2. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: natakniti volu jarem na vrat; nataknil ji je prstan; natakniti otroku rokavice; natakniti si masko; ekspr. nataknil si je očala na nos / paznik mu je nataknil lisice
3. ekspr. obleči, obuti, navadno hitro: še čevlje nataknem, pa grem; natakniti si hlače, obleko
● ekspr. žena mu je nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. preveč je govoril, pa so mu nataknili nagobčnik mu prepovedali govoriti, razširjati svoje mnenje
    natáknjen -a -o
    1. deležnik od natakniti: na raženj nataknjen piščanec
    2. ekspr. nerazpoložen, razdražljiv: pogosto je nataknjen; prisl.: pusti me, je rekel nataknjeno
Pravopis
natáknjen -a -o; bolj ~ (á) na kaj na raženj ~ piščanec; poud. |nerazpoložen, razdražljiv|
natáknjenost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo eSSKJ
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
SSKJ²
opípati -am tudi -ljem dov. (ī ȋ)
nar. oskubsti: opipati kokoš
    opípan -a -o:
    opipan piščanec; brke je imel podobne repu stare opipane kokoši
SSKJ²
oskúbsti oskúbem dov. (ú)
1. odstraniti perje: oskubsti gos, petelina
// ekspr. odstraniti manjše dele s česa sploh: nabiralci cvetja so čisto oskubli lipo; vihar je oskubel drevesa; pren. urednik je oskubel članek
● ekspr. gozdove je tako oskubel, da mora zdaj drva kupovati posekal je v njih veliko drevja; ekspr. kdo te je tako oskubel na kratko, slabo ostrigel
2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: ta mesec so me otroci že precej oskubli; prodajalec bi kupca rad oskubel; pri kartanju je oskubel vse druge / oskubsti do golega
    oskúben -a -o:
    oskuben piščanec; njegova polhovka je stara in oskubena; tako oskubenega poglavja avtor ni hotel objaviti; s to frizuro si tak kot oskubena kokoš
    ♦     agr. oskubeno seme seme, ki so mu odstranjena krila
Pravopis
pečèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) Piščanec je ~; poud. biti kuhan in ~ pri kom |dostikrat, pogostokrat|
pečêni -a -o (é) ~ krompir
pečêno -ega s, snov. (é) pojesti kaj ~ega
pečênost -i ž, pojm. (é)
SSKJ²
pícek -cka m (ȋ)
nar. jugovzhodno piščanec, pišče: picki čivkajo in tekajo okrog koklje
Celotno geslo Etimološki
pȋcek -cka m
Število zadetkov: 58