píh -a m (ȋ)
1. razmeroma rahel premik zraka: čipke so zavalovile ob vsakem pihu; objel jih je mrzel pih / pih vetra
2. enkratno iztisnjenje zraka skozi priprta, našobljena usta: z močnim pihom je odpihnil smeti z mize
● ekspr. vse njegove pesmi so proti tem le pih in puh so brez trajne vrednosti, cene
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
púh1 -a m (ȗ)
mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom
// nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh
// kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom
● ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene
mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom
// nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh
// kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom
● ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene
SSKJ²
púh2 -a m (ȗ)
1. močen sunek zraka: puh ga je vrgel na tla / ognjeni puh; puh eksplozije, strele
// zamolkel glas ob takem sunku: slišati puh / puhi lokomotive
2. izdih zraka, pri katerem se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: njegov puh je otroka prestrašil; pih in puh / kadil je pipo in v puhih izpuščal dim
3. star. dah, zadah: po sobi je udaril vinski puh
1. močen sunek zraka: puh ga je vrgel na tla / ognjeni puh; puh eksplozije, strele
// zamolkel glas ob takem sunku: slišati puh / puhi lokomotive
2. izdih zraka, pri katerem se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: njegov puh je otroka prestrašil; pih in puh / kadil je pipo in v puhih izpuščal dim
3. star. dah, zadah: po sobi je udaril vinski puh
Število zadetkov: 3
Dostopnost