Fran > Jezikovna

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Vključen sem v diskusijo, povezano z določbo nekega pravilnika, kjer je pri določanju nekega kriterija piše, citiram: vodenje mednarodnega projekta. Po eni od razlag je jasno, da je zahteva v sedanjiku, kar pomeni, da mora kandidat v času oddaje vloge izpolnjevat ta kriterij. Sam zagovarjam stališče, da zapis ni časovno determiniran, ampak je v tem smislu bolj nedoločne narave. Pri tem izhajam tudi iz same definicije pojma menedžment, ki je planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji (Možina in drugi, 2002). To definicijo vam navajam zgolj kot primer in osnovo mojega razmišljanja.

Imam torej problem, kjer vas kot jezikoslovce prosim, da mi ga pomagate rešiti (razjasniti). Osnovno vprašanje je, ali obstoječa beseda vodenje resnično tako jasno določa zgolj sedanje stanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Računalničarji se že dolgo sprašujemo, kako se pravilno piše imena računalniških jezikov: z malo začetnico, z veliko začetnico, v originalu ali še kako drugače?

V nekaj desetletjih smo uspeli ustvariti lepo zmedo, ki jo lahko ponazorim z različnimi zapisi imena programskega jezika Pascal:

• Pascal (Wirth: Računalniško programiranje 1, DMFA, 1983; Mahnič: Programiranje v Oberonu, Bi-TIM, 1996)
• pascal (Lokar: PROGRAMSKI JEZIK PASCAL, DMFA Presek 29:1, 2001, 24-27; Bratko, Cestnik: Programski jezik pascal z razširitvami turbo pascala, DZS, 1990)
• paskal (slovenska Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Paskal_(programski_jezik))

Da je stvar še bolj nedosledna, slovenska Wikipedija na strani o filozofu Pascalu za po njem poimenovani programski jezik uporablja zapis pascal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Blaise_Pascal), torej drugače kot stran o programskem jeziku samem. Wikipedija morda res ni najbolj merodajni vir za odgovor na moje vprašanje, vednar lepo ponazarja zmedo glede pisave imen računalniških jezikov.

Naj navedem nekaj različnih vrst imen programskih jezikov (navajam le primere jezikov, ki so v množični uporabi, ponekod dodajam ustaljen zapis imena v slovenščini):

• ime: Pascal (slov. Pascal, pascal, paskal) C (slov. dosledno vedno C) C++ (slov. dosledno vedno C++)

• ime, ki je zaščitena blagovna znamka: Java (slov. Java, java) Python (slov. Python) JavaScript, Perl, Kotlin, Go

• kratica: BASIC (slov. basic) COBOL, AWK, HTML, XML, PL/SQL

• iz kratice nastalo ime: Caml

• kombinacija besede in kratice: Standard ML ... pisano narazen OpenCL ... pisano skupaj

Potem obstajajo še posebneži:

• kratica, ki postane ime (vsak sam od teh dveh jezikov je večja klasika od vseh ostalih skupaj):
  • Fortran: v angleščini se do leta 1991 piše kot FORTRAN (FORmula TRANslation), po letu 1991 se piše kot Fortran; ime FORTRAN je torej ime vseh verzij jezika do vključno verzije FORTRAN 77, Fortran je ime vseh verzij začenši z verzijo Fortran 90
  • Lisp: v angleščini se sprva piše kot v LISP (LISt Processor), kasneje kot Lisp
• dialekti jezikov: Microsoft BASIC ... ime podjetja Vienna Fortran ... ime mesta Emacs Lisp ... ime programa GNU C ... kratica zbirke programov ANSI C ... kratica organizacije
• zelo podobna imena: TeX in TEX: dva povsem različna jezika (a celo za isti namen), zato je avtor jezika TeX v svoji knjigi o jeziku TeX namenil prvo poglavje (The Name of the Game) samo temu, da se TeX piše kot TeX ali še raje, če način tiska to dopušča, kot TEX s črko E pisano malo nižje, da se loči od TEXa

Želeli bi si enostavno pravilo, po katerem bi pisali imena računalniških jezikov:

• Vemo, da se imena jezikov v slovenščini piše z malo začetnico, torej bi bilo prav pascal in ne Pascal. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo. Vendar:
  • zapis c bi spremenil docela ustaljeno rabo,
  • določena imena pa bi se preslikala v eno samo ime (FORTRAN in Fortran, LISP in Lisp, TeX in TEX),
  • težava je z zaščitenimi imeni (ali se motim?) in večina novejših popularnih jezikov je prav te vrste,
  • če je Pascal ali Julia ime in se piše z malo, kako se potem piše Microsoft in Vienna na začetku imena kot del imena.
• Pisanje v originalu odpravi mnoge, če ne kar večino težav, a je v nasprotju s pravopisnim pravilom, da se jeziki pišejo z malo začetnico. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo.

Želeli bi si pravilo brez izjem ali pa vsaj s kar se da malo izjemami. Pogovarjal sem se z mnogimi računalničarji, eni menijo tako, drugi drugače, večina pa bi jih bila pripravljena sprejeti eno ali drugo rešitev (morda celo kakšno tretjo), če bi dobili jasen odgovor jezikoslovcev.

Če bi potrebovali pred dokončno odločitvijo še kakšno informacijo, sem vam seveda na voljo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Pri fiziki se srečujemo s pojmoma energijski in energetski. Kateri od njiju je ustreznejši, prosim za razlago in navedbo primerov.

Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.