Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
bifé -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 
  1. 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo
  2. 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem
    // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja
    ♦     gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
SSKJ
mléčen -čna -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. nanašajoč se na mleko:
    1. a) mlečne sestavine / mlečna maščoba
    2. b) trgovina z mlečnimi izdelki; mlečni kruh; mlečni riž riž, kuhan na mleku; mlečna čokolada; mlečne jedi
    3. c) mlečna posoda / mlečna farma; mlečna industrija
  2. 2. po barvi podoben mleku: mlečna svetloba svetilke; megla je postajala bolj mlečna in gosta / ekspr. ima mehek, mlečen obrazek / mlečno steklo belo, neprozorno
  3. 3. ki ima zaradi nezrelosti še mehko, kašasto vsebino: ajda je še mlečna; mlečna pšenična zrna so začela trdeti / peči mlečne koruzne storže
  4. 4. ekspr. mlad, neizkušen: bil je še ves mlad in mlečen; cvili kot kakšno mlečno dekle / vojno je doživljal v mlečnih letih
    ●     vznes. mlečni brat človek, ki ga je dojila ista ženska; mlečna kuhinja kuhinja, v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov; mlečna restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; njihove krave so zelo mlečne dajejo, imajo dosti mleka
    ♦     anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; biol. mlečno kisanje kisanje, pri katerem nastaja mlečna kislina; bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus; kem. mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja
    mléčno prisl.: mlečno bela polt; mlečno zelenkast odtenek
SSKJ
obložíti -ím dov., oblóžil (ī í) 
  1. 1. namestiti, pritrditi kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: obložiti sedeže z usnjem; obložiti stene z lesom, ploščicami / obložiti ročaj palice z dragimi kamni
  2. 2. položiti, namestiti kaj okrog česa: obložiti odprtino s kamenjem / ekspr. obložil je usta z dlanmi, da bi se bolje slišalo
  3. 3. otovoriti, naložiti: obložili so konje z vrečami, da so komaj nesli; pren., ekspr. obložiti svojo vest z zločinom
  4. 4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: obložiti koga z očitki / obložiti podjetje z naročili / narava ga je obložila z mnogimi napakami
  5. 5. okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili: obložiti ribe z zelenjavo in gobicami
    ●     obložiti mizo z jedmi in pijačami dati, postaviti na mizo veliko količino jedi in pijač; ekspr. preden so odšli, jih je dobra žena obložila s kruhom, mesom in vinom jim je dala, naložila kruha, mesa in vina, da so ga odnesli s seboj; ekspr. pesnik je obložil samostalnike s številnimi prilastki je samostalnikom (do)dal številne prilastke
    obložíti se redko  obdati se, pokriti se: stene prostora so se zaradi hudega mraza obložile z ledom
    ●     ekspr. jeseni se je drevje obložilo s sadjem jeseni je bilo na drevju veliko sadja
    obložèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od obložiti: z dragulji obložen ročaj; sedeti pri bogato obloženih mizah; s ploščicami obložene stene
    2. 2. v zvezi obloženi kruhek rezina kruha, navadno namazana, na kateri so dekorativno naloženi zlasti razni mesni izdelki in sir: pojesti obloženi kruhek; postregli so jim z obloženimi kruhki
      ●       ekspr. z leti obložen mož star mož; z medom obložene čebele čebele, ki nosijo s paše med; ekspr. s snegom obložen grm s snegom pokrit grm
      ♦       med. obložen jezik jezik z belkasto plastjo na površini
SSKJ
miniatúrka -e ž (ȗ) 
  1. 1. biblio. knjiga zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm: izdajati, kupovati miniaturke / zbirka je izšla v miniaturki
  2. 2. žarg. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: zbirati miniaturke z alkoholnimi pijačami
SSKJ
pijáča -e ž (á) 
  1. 1. živilo, pripravljeno za pitje: delati, pripravljati pijače; piti, uživati osvežilne, zdravilne pijače; vino, voda in druge pijače; kisla, lahka, močna, opojna, sladka pijača; postreči z mrzlimi in toplimi pijačami; njegova najljubša pijača je mleko; umetne pijače; pijača iz svežega sadja; jedi in pijače; mešalec pijač barman
    // alkoholna, brezalkoholna pijača
    ♦     gastr. žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju
    // ed. kar se pije: pijača ga je poživila; skrbeti za jed in pijačo
    // ed., ekspr. alkoholna pijača: naročiti komu pijačo; plačal je pijačo za celo omizje; ves denar zapravi za pijačo; pog. dal je za pijačo
  2. 2. ed. pitje, navadno alkoholnih pijač: pijača ga bo uničila; navaditi se pijače; nezmernost v pijači / vdajati se pijači; utehe je iskal v pijači
    ●     šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; nižje pog. nazaj se držati pri pijači piti manj, kot si kdo želi
SSKJ
delikatésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delikateso: delikatesno blago / delikatesni sir; delikatesna šunka; delikatesna trgovina trgovina z delikatesami in drugimi posebnimi jestvinami in pijačami
SSKJ
pívnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico; povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica
  2. 2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo; pivnica mineralne vode
SSKJ
restavrácija1 -e ž (á) gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana: restavracija je zaprta; iti v restavracijo na kosilo; dobiti delo v restavraciji / hotelska, kolodvorska restavracija; mlečna restavracija v kateri se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; ribja restavracija v kateri se streže zlasti z ribjimi jedmi; samopostrežna restavracija
// prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji
SSKJ
točílnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. prostor ali manjši gostinski lokal, kjer se streže s pijačami: piti pivo v točilnici; točilnica ob bencinski črpalki
  2. 2. knjiž. točilna miza: stati za točilnico
SSKJ
bonboniêra tudi bonbonjêra -e ž (ȇ) lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero; velika, okrašena bonboniera
// specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan
SSKJ
pogostítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pogostiti: pogostitev prijateljev ji je bila v veselje / iz njihove hiše ni odšel nihče brez pogostitve
// prireditev, na kateri se postreže z jedmi in pijačami, navadno ob kakem pomembnem dogodku: prirejati bankete in pogostitve; povabiti na pogostitev; stroški pogostitve
SSKJ
gostílna -e ž (ȋ) gostinski lokal, v katerem se streže z jedmi in pijačami: iti, hoditi, zahajati v gostilno; posedati po gostilnah; to je znana gostilna; gostilna ob cesti; lastnik gostilne / družbena, zasebna gostilna / pri njih doma imajo gostilno; v tej gostilni dobiš tudi prenočišče
SSKJ
gostíti2 -ím nedov., goščèn (ī í) streči gostu z jedmi in pijačami: prijatelje je gostila dolgo v noč; gostiti z vinom / ekspr. natakar, še en liter, danes gostim jaz! poravnam račun, plačam
    gostíti se nav. ekspr.  dobro jesti in piti: imenitno smo se gostili; gostili so se z divjačino / kako se je gostil z mastnim puranom s slastjo jedel
    // iron. vsak dan so se gostili s koruznim močnikom
SSKJ
kavárna -e ž (ȃ) gostinski lokal, kjer se streže zlasti s toplimi in mrzlimi pijačami ter slaščicami: odprli so novo kavarno; hodi v kavarno brat časopise; vse popoldneve je presedel v kavarni
SSKJ
kŕčma -e ž (r̄) preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami: odpreti krčmo; iti, hoditi, zahajati v krčmo; obcestna, vaška krčma / ekspr. vsa krčma je prepevala vsi ljudje v krčmi
// ekspr. gostilna: posedati po krčmah
SSKJ
pogostíti -ím dov., pogóstil (ī í) postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom; povabil ga je in pogostil
    pogostíti se nav. ekspr.  dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil
    pogoščèn -êna -o: pri njej so zmeraj lepo pogoščeni
SSKJ
pojédina -e ž (ẹ̄) prireditev, na kateri se postreže z veliko različnimi, dobrimi jedmi in pijačami: pripraviti, prirediti pojedino; povabiti koga na pojedino; slovesna, svatbena pojedina; pojedina po končani žetvi
// jedi in pijače za tako prireditev: ostanki pojedine
SSKJ
zajtrkoválnica -e ž (ȃ) nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami: odpreti zajtrkovalnico; natakarica v zajtrkovalnici
♦ gost. hotelski prostor, v katerem se streže samo zajtrk
Število zadetkov: 18