Učenje za pisanje
Pri prevodu članka s področja pisanja v drugem/tujem jeziku (L2) se srečujem s tremi angleškimi poimenovanji: learning to write , writing to learn (tudi writing to learn content ) ter writing to learn language. Learning to write označuje pridobitev pisne kompetence pri usvajanju jezika, writing to learn content označuje usvajanje veščine pisanja, zlasti posebnih zvrsti v okviru stroke, npr. laboratorijskega poročila, writing to learn language pa označuje usvajanje jezika s pomočjo pisanja. Kako bi jih lahko ustrezno poimenovali v slovenščini?
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Večnaslovniški avtor, večnaslovniško pisanje
Pred dvema letoma sem vas vprašala za nasvet glede angleškega termina crossover literature, ki označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V tem času smo v stroki dosegli konsenz – uveljavil se je termin večnaslovniška književnost , ki ste ga predlagali tudi v odgovoru Večnaslovniška književnost . Postavlja se mi novo vprašanje: ali je smiselno angleški termin crossover author posloveniti v večnaslovniškega avtorja ? Podobno je z angleškim terminom crossover writing – mu v slovenščini ustreza večnaslovniško pisanje ? Osebno se zavzemam za konsistentne rešitve, ko gre za povezane termine, torej: večnaslovniška književnost , večnaslovniško pisanje , večnaslovniški avtor . Zanima me vaše mnenje.
Pred dvema letoma sem vas vprašala za nasvet glede angleškega termina crossover literature, ki označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V tem času smo v stroki dosegli konsenz – uveljavil se je termin večnaslovniška književnost , ki ste ga predlagali tudi v odgovoru Večnaslovniška književnost . Postavlja se mi novo vprašanje: ali je smiselno angleški termin crossover author posloveniti v večnaslovniškega avtorja ? Podobno je z angleškim terminom crossover writing – mu v slovenščini ustreza večnaslovniško pisanje ? Osebno se zavzemam za konsistentne rešitve, ko gre za povezane termine, torej: večnaslovniška književnost , večnaslovniško pisanje , večnaslovniški avtor . Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Newtonska tekočina, nenewtonska tekočina
Spopadam se z naslednjo težavo: v različnih gradivih se kot sestavini termina pojavljata dva pridevnika, in sicer newtonska tekočina in Newtonova tekočina oziroma nenewtonska tekočina in Nenewtonova tekočina . Newtonova tekočina oz. newtonska tekočina je termin s področja fizike in označuje tekočino, katere viskoznost ni odvisna od strižnih lastnosti. Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši.
Spopadam se z naslednjo težavo: v različnih gradivih se kot sestavini termina pojavljata dva pridevnika, in sicer newtonska tekočina in Newtonova tekočina oziroma nenewtonska tekočina in Nenewtonova tekočina . Newtonova tekočina oz. newtonska tekočina je termin s področja fizike in označuje tekočino, katere viskoznost ni odvisna od strižnih lastnosti. Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši.
Terminološka
Pisno novinarstvo
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin written journalism . Termin označuje novinarstvo, ki sporoča preko pisane besede (v nasprotju z novinarstvom, pri katerem je poudarek na slikah in govorjeni besedi). Katera slovenska zveza bi bila primernejša za označevanje pojma – pisno novinarstvo ali pisni novinarski prispevek ?
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin written journalism . Termin označuje novinarstvo, ki sporoča preko pisane besede (v nasprotju z novinarstvom, pri katerem je poudarek na slikah in govorjeni besedi). Katera slovenska zveza bi bila primernejša za označevanje pojma – pisno novinarstvo ali pisni novinarski prispevek ?
Terminološka
Spretnosti
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin skills , ki je v dokumentu New skills for new jobs definiran kot 'zmožnost uporabiti znanje in izkušnje za dokončanje kake naloge ali reševanje problema, tako v poklicnem ali učnem okolju kot tudi v zasebnem in družabnem življenju'. Med drugim se pojavlja tudi v večbesednih angleških terminih in zvezah digital skills , reading skills , new skills for new jobs . Ali nam svetujete slovenski termin veščine ali spretnosti ?
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin skills , ki je v dokumentu New skills for new jobs definiran kot 'zmožnost uporabiti znanje in izkušnje za dokončanje kake naloge ali reševanje problema, tako v poklicnem ali učnem okolju kot tudi v zasebnem in družabnem življenju'. Med drugim se pojavlja tudi v večbesednih angleških terminih in zvezah digital skills , reading skills , new skills for new jobs . Ali nam svetujete slovenski termin veščine ali spretnosti ?
Terminološka
Strojepisnica
Zanima me, kateri izraz je po vaše primernejši za strojepisnico . Termin strojepisnica se uporablja na slovenskih sodiščih za sodno pisarno, v kateri se izvaja pisarniško poslovanje s pomočjo računalnika. Zaposleni v strojepisnicah se imenujejo strojepisci oziroma zapisnikarji .
Zanima me, kateri izraz je po vaše primernejši za strojepisnico . Termin strojepisnica se uporablja na slovenskih sodiščih za sodno pisarno, v kateri se izvaja pisarniško poslovanje s pomočjo računalnika. Zaposleni v strojepisnicah se imenujejo strojepisci oziroma zapisnikarji .
Terminološka
Timbilding
Zanima nas, kako bi poslovenili termin team building , ki se večinoma rabi kar v citatni (angleški) obliki. Gre za izgradnjo timov – po prvi fazi oblikovanja delovne skupine, ko je treba podpreti soustvarjanje, timsko kohezivnost in povezanost. Glavni namen tovrstnih dogodkov je torej vzpostavitev učinkovitejšega timskega dela v organizacijah, značilno zanje pa je tudi to, da praviloma potekajo izven delovnega okolja. Že uporabljene slovenske variante so npr. jačanje tima , izgradnja tima , poglabljanje timskega sodelovanja .
Zanima nas, kako bi poslovenili termin team building , ki se večinoma rabi kar v citatni (angleški) obliki. Gre za izgradnjo timov – po prvi fazi oblikovanja delovne skupine, ko je treba podpreti soustvarjanje, timsko kohezivnost in povezanost. Glavni namen tovrstnih dogodkov je torej vzpostavitev učinkovitejšega timskega dela v organizacijah, značilno zanje pa je tudi to, da praviloma potekajo izven delovnega okolja. Že uporabljene slovenske variante so npr. jačanje tima , izgradnja tima , poglabljanje timskega sodelovanja .
Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Terminološka
Avtomatsko ocenjevanje pisanja
Naletela sem na termin automated writing evaluation, ki označuje zmožnost računalniške tehnologije, da vrednoti in ocenjuje pisanje. Gre za proces avtomatskega pregleda besedila s pomočjo računalniškega programa, katerega rezultat je samodejna povratna informacija uporabnikom, navadno študentom, s ciljem izboljšati njihov pisni izdelek. Kako bi pojem ustrezno poimenovali v slovenščini, morda strojna povratna informacija ?
Naletela sem na termin automated writing evaluation, ki označuje zmožnost računalniške tehnologije, da vrednoti in ocenjuje pisanje. Gre za proces avtomatskega pregleda besedila s pomočjo računalniškega programa, katerega rezultat je samodejna povratna informacija uporabnikom, navadno študentom, s ciljem izboljšati njihov pisni izdelek. Kako bi pojem ustrezno poimenovali v slovenščini, morda strojna povratna informacija ?
Terminološka
Pedalni avtomobil
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin pedal car . Gre za majhen avtomobil, ki v Sloveniji niti ni prepoznaven, s katerim se tekmuje in je narejen izključno na nožne pedale. V slovenščini se uporabljata poimenovanji avtomobil na pedale ali pedalni avtomobil .
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin pedal car . Gre za majhen avtomobil, ki v Sloveniji niti ni prepoznaven, s katerim se tekmuje in je narejen izključno na nožne pedale. V slovenščini se uporabljata poimenovanji avtomobil na pedale ali pedalni avtomobil .
Terminološka
Razklad
Na področju lesarstva oziroma primarne obdelave lesa se za poimenovanje tovora hlodov ali desk, ki se po transportu zložijo v skladovnice, uporablja termin razklad . Glede na to da besede razklad ne najdemo v SSKJ2, nas zanima, če je termin ustrezen? V primeru, da je odgovor pritrdilen, nas zanima tudi to, če je termin razklad števen? Pogosto namreč govorimo o dveh, treh ali več tovrstnih skladovnicah.
Na področju lesarstva oziroma primarne obdelave lesa se za poimenovanje tovora hlodov ali desk, ki se po transportu zložijo v skladovnice, uporablja termin razklad . Glede na to da besede razklad ne najdemo v SSKJ2, nas zanima, če je termin ustrezen? V primeru, da je odgovor pritrdilen, nas zanima tudi to, če je termin razklad števen? Pogosto namreč govorimo o dveh, treh ali več tovrstnih skladovnicah.
Terminološka
Različne vrste kromatografij
Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij , ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem. Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija . Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem ( ionsko-izmenjevalna ), redko tudi skupaj ( ionskoi zmenjevalna ). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija . Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija , spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija . Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji . Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj . To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija , kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo , ko je na nosilec vezan glutation . Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.
Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij , ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem. Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija . Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem ( ionsko-izmenjevalna ), redko tudi skupaj ( ionskoi zmenjevalna ). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija . Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija , spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija . Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji . Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj . To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija , kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo , ko je na nosilec vezan glutation . Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.
Število zadetkov: 12
Dostopnost