Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
preustváriti -im dov. (á āknjiž.
1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost
2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti
    preustvárjen -a -o:
    preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost
SSKJ²
prirodopísec -sca m (ȋ)
star. naravoslovec: prirodopisec in pisatelj Fran Erjavec
SSKJ²
prispodóba -e ž (ọ̑)
ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: pisatelj ima, rad uporablja prispodobe; govoriti, izražati se v prispodobah; slikovita prispodoba / luč mu je prispodoba za duhovnost; jesensko pokrajino prikazuje kot prispodobo smrti / pesniške prispodobe; prispodobe iz Biblije
SSKJ²
provincialízem -zma m (ī)
1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti
2. jezikosl. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme
SSKJ²
prozaístika -e ž (í)
knjiž. proza: ta pisatelj sodi v vrh sodobne prozaistike / prozaistika mlajših avtorjev
SSKJ²
psevdoním -a m (ȋ)
ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom
SSKJ²
psihologizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. vnašati v kaj psihološke elemente, navadno v preveliki meri: pisatelj preveč psihologizira
SSKJ²
razcèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od razcepiti: povzročiti, preprečiti razcep; po razcepu je postal predsednik na novo nastale organizacije; svetovnonazorski razcep; razcep stranke; razcep sveta na bloke; pisatelj prikazuje razcep med starimi in mladimi / razcep ogljikovodikov; razcep števila
2. razcepljenost: razcep v društvu se je še poglobil; razcep škoduje ugledu stranke
3. reža, ki nastane pri cepljenju: zabiti zagozdo v razcep
4. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge: voziti po desnem razcepu
// kraj, prostor, kjer se cesta, proga razcepi: na razcepu je kažipot
5. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: razcep mišljenja / razcep osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
● 
knjiž. razcep med osebnimi in skupnimi interesi nasprotje
♦ 
anat. razcep arterije, sapnika; fiz. razcep jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in se sprošča energija
SSKJ²
razgaljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z odstranitvijo obleke delati golo: razgaljevati noge; ne razgaljuj se preveč
2. ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: v delu pisatelj razgaljuje sodobnega človeka / razgaljevati porabniško miselnost
// razkrivati, kazati: razgaljevati nepoštenost / nočem razgaljevati svojih načrtov
SSKJ²
raztkáti -tkèm dov. (á ȅ)
knjiž. razparati, razstaviti: zaradi napake v vzorcu je morala raztkati pol metra blaga / raztkati v niti
● 
knjiž. pisatelj je v povesti raztkal dva motiva uporabil
SSKJ²
sámodogájanje -a s (ȃ-ā)
knjiž. dogajanje, ki izhaja iz samega sebe: dogodki, ki jih opisuje pisatelj, so nekaj drugega, nekaj tujega, so samodogajanje
SSKJ²
sámozaljúbljen -a -o prid. (ȃ-ú)
knjiž. ki zelo občuduje samega sebe: pisatelj opisuje samozaljubljenega junaka; bila je sebična in samozaljubljena
    sámozaljúbljeno prisl.:
    samozaljubljeno si je vihal brke
SSKJ²
skicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narisati skico: skicirati razporeditev hiš / skicirati motive iz narave; skicirati si obraze
2. prikazati, opisati na kratko, samo v glavnih črtah: skicirati medvojno obdobje; pisatelj je osebe le skiciral / skicirati si odgovor
    skicíran -a -o:
    skiciran portret
SSKJ²
skonstruírati -am tudi izkonstruírati -am dov. (ȋ)
1. uresničiti svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: skonstruirati napravo, stroj / skonstruiral je nov tip avtomobila
// sestaviti, narediti: zvočnike je sam skonstruiral / skonstruirati nove predpise; tak sistem nagrajevanja so si sami skonstruirali
2. ekspr. neprepričljivo, slabo napisati, opisati: pisatelj je zgodbo preveč skonstruiral / vse obtožbe so skonstruirali so si jih izmislili; to si je skonstruiral v svojih možganih
    skonstruíran tudi izkonstruíran -a -o:
    za dirke skonstruiran avtomobil; skonstruiran jezik; značaj glavnega junaka je problematičen in skonstruiran; skonstruirana zgodba
     
    ekspr. skonstruiran konflikt umetno izzvan
SSKJ²
skreníti skrénem dov. (ī ẹ́)
spremeniti smer poti, gibanja, hoje: ladja je skrenila z začrtane poti; skrenili so z glavne ceste na kolovoz; skreniti vstran; skreniti v levo; pren. pisatelj je skrenil v romantizem
● 
zastar. skreniti glavo k vratom obrniti; zastar. gledal ga je, ne da bi bil skrenil oči premaknil; skreniti pogovor drugam začeti se pogovarjati o čem drugem; skreniti s prave poti začeti delati, živeti nepravilno, moralno oporečno
SSKJ²
sláven -vna -o prid., slávnejši (á)
ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda
    slávno prisl.:
    slavno končati delo; slavno premagati nasprotnika
SSKJ²
smísel -sla [smisəu̯m (ȋ)
1. kar se s tem, kar izraža kaka jezikovna enota, dejansko misli: čeprav spremenimo besedni red, ostane smisel enak; s tem popravkom se je nekoliko spremenil smisel; ne prevajam dobesedno, ampak po smislu; smisel stavka mi ni popolnoma jasen / ljudstvo je dobilo značaj naroda v modernem smislu; znanost v ožjem in širšem smislu besede / treba bi bilo odgovoriti nekako v tem smislu tako
2. kar se misli, hoče s čim doseči: smisel njegovega ravnanja je jasen; smisel teh predpisov zelo različno razlagajo; vzgojni smisel športnih tekmovanj / vsaka kretnja je imela kak smisel
3. kar dela kako dejavnost, dogajanje vredno, utemeljeno: delo daje življenju smisel; iskati smisel; življenjski smisel; razmišljati o smislu umetnosti
4. navadno s prilastkom, v zvezi z za sposobnost za dojemanje, presojanje bistva česa: ima smisel za glasbo, literaturo; smisel za lepoto / izgubil je smisel za čas občutek; nima nobenega smisla za njegove probleme razumevanja / ta človek nima smisla za humor
// posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: ima izrazit smisel za tehniko; razvijati smisel za praktično delo / privzgojiti smisel za red in čistočo / ima smisel za otroke zna ravnati z njimi
5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi v smislu izraža, da je kaj v skladu z resnično vsebino, namenom česa: napisati prošnjo v smislu dogovora; ravnati v smislu predpisov
6. ekspr., s prilastkom, v zvezi v smislu poudarja bistvene, tipične lastnosti česa, kot jih določa prilastek: fant je neroda v pravem smislu besede; pisatelj v najboljšem smislu
7. ekspr., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi v smislu izraža omejitev trditve na določeno: v nekem smislu je bilo njegovo življenje zelo razburljivo; v tem smislu imaš prav
8. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi brez smisla, nima smisla izraža nepotrebnost česa: brez smisla se je prepirati z njim; nima smisla razpravljati o teh problemih
♦ 
fiz. gibanje po krogu v smislu urnega kazalca; geom. smisel kar opredeljuje gibanje točke po premici, krivulji, meji lika, glede na izbiro ene od obeh možnosti; negativni, pozitivni smisel
SSKJ²
snováti snújem nedov., snovál (á ú)
1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: pisatelj je snoval roman več let; snovati nove modele / v tej hiši je živel in snoval znanstvenik ustvarjal / njegova domišljija vedno kaj snuje
2. naskrivaj pripravljati: snovati maščevanje, umor, zaroto; nekaj snuje proti njim
3. knjiž. ustanavljati: snovati stranko; že dolgo časa se snuje nov odbor
♦ 
tekst. izdelovati osnovo za tkanje ali pletenje
    snováti se ekspr.
    nastajati, pojavljati se: kakšne misli se snujejo za njegovim čelom; nejasni načrti se mu snujejo po glavi
    snujóč -a -e:
    sprehajal se je, snujoč načrte; snujoča domišljija
SSKJ²
spékter -tra in spéktrum -tra tudi -a m (ẹ̑)
1. fiz. razvrstitev energije v valovanju glede na valovno dolžino ali delcev glede na kakšno lastnost: iz spektra določiti sestavo planetov / nevidni, rdeči, ultravijolični del spektra; sončni spekter
// vidni, fotografski, grafični prikaz tega: ogledati si spekter vidne svetlobe; glavne barve spektra / črtasti spekter v katerem so sestavine z natančno določeno frekvenco; zvezni spekter v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja
2. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: pisatelj je v svojem romanu razvil spekter značajev in usod; spekter vprašanj je bil bogat / publ. družba potrebuje cel spekter strokovnjakov
♦ 
farm. antibiotik širokega spektra antibiotik, ki deluje na več povzročiteljev
SSKJ²
spreprôstiti -im dov. (ō ȏ)
knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: pisatelj je v poznejših delih spreprostil izraz
Število zadetkov: 435