pisáva -e ž (ȃ)
1. sistem znakov za pisno sporazumevanje: iznajti, sestaviti, uvesti pisavo; razvoj pisave / cirilska pisava; latinska pisava latinica; črkovna, zlogovna pisava; grška, kitajska pisava; hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen; tajna pisava; pisava za slepe / glasbena pisava
// način pisanja, tiskanja tega sistema: prilagoditi, reformirati pisavo / lepopisna pisava; tehniška pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike; pisava od leve proti desni
// način pisanja znakov tega sistema pri posamezniku: ima lepo, okorno, razločno, veliko pisavo; takoj je spoznal njeno pisavo; po pisavi se mu pozna, da je živčen; komaj čitljiva pisava; ekspr. ima čisto dohtarsko pisavo težko čitljivo, nerazločno; izpisana pisava pri kateri so črke ustaljeno, individualno izoblikovane; ležeča, okrogla, pokončna pisava / otroška, moška pisava
2. v zvezi ženska pisava način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: tako pri izbiri motivov kot pri njihovi obdelavi delo zaznamuje izrazita ženska pisava; obstoj, proučevanje ženske pisave; pogledi na žensko pisavo v umetnosti
3. pisanje, zapisovanje: pisava in izgovor tujih imen / obvladati jezik v govoru in pisavi
♦ arheol. slikovna pisava sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; jezikosl. etimološka, fonetična pisava
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
téhničen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na tehniko:
a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike
b) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija
c) tehnična izboljšava postopka, stroja / tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost
2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju; aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe
3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik; tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo
♦ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk nekdaj predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični nokavt sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje
1. nanašajoč se na tehniko:
a) tehnični izdelki / tehnični izum, napredek; tehnična pomoč; tehnično sodelovanje / tehnični kamen; tehnično in jedilno olje / tehnična izobrazba / tehnična inteligenca / tehnična in teoretična fizika; tehnična matematika / tehnični jezik, slovar / tehnični svinčnik patentni svinčnik z mino; tehnična pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike
b) tehnični oddelek trgovine / tehnična opremljenost laboratorija
c) tehnična izboljšava postopka, stroja / tehnični pripomočki pri pouku / tehnična dovršenost, spretnost
2. nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje, uporabo: tehnični podatki o avtomobilu, stroju; aparatu so priložena tehnična navodila / tehnični predpisi; tehnični pregled proge, stavbe
3. nanašajoč se na praktično uresničitev dela, naloge: tehnični delavec, direktor, urednik; tehnično osebje / tehnična napaka, težava / teoretična in tehnična rešitev problema; tehnično delo
♦ ekon. tehnična norma norma, določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; fiz. tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2; gled. tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; les. tehnični les ves les razen drv; šol. tehnični pouk nekdaj predmet, pri katerem se poučujejo tehnična pisava, tehnično risanje, osnove strojništva, elektrotehnike in prometne vzgoje; šport. tehnični nokavt sodnikova prekinitev boksarskega boja zaradi nesposobnosti enega od tekmovalcev za boj ali obrambo; tehnične discipline discipline, zlasti atletske, pri katerih v večji meri prevladuje tehnična spretnost športnika; tehnična napaka pri košarki napaka zaradi kršitve pravil vedenja, ki jo med igro naredi igralec ali trener in se kaznuje s prostim metom; teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom; tehnično risanje
- téhnično prisl.:
tehnično obvladati kaj; tehnično dobro opremljen; sam.:, pog. dogovor s tehničnim s tehničnim direktorjem
SSKJ²
skríti skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ)
dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti
// narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico
● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo
dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti
// narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico
● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo
- skríti se
1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim
2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu
// postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih
● ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on
- skrívši zastar.:
zajokala je, skrivši obraz v dlani
- skrít -a -o
1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami
2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata
// ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile
● ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito
♦ ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega;
SSKJ²
Braillov -a -o [brájlov- in brájev-] prid. (ȃ)
navadno v zvezi Braillova pisava in braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi
navadno v zvezi Braillova pisava in braillova pisava pisava za slepe z vtiskovanjem kombinacij šestih točk v papir: pisati v Braillovi pisavi
SSKJ²
tájen -jna -o prid. (ā)
1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo
2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo
// za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava
3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod
4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi
● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikrito
♦ pravn. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ
1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo
2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo
// za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava
3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod
4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi
● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikrito
♦ pravn. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ
- tájno prisl.:
tajno delovati; tajno glasovati; tajno se sestajati
SSKJ²
aztéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Azteke: azteški imperij, vladar; azteška civilizacija, kultura; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi; azteški bojevniki; azteški koledar; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
nanašajoč se na Azteke: azteški imperij, vladar; azteška civilizacija, kultura; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi; azteški bojevniki; azteški koledar; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
SSKJ²
feničánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Feničane ali Fenicijo: feničanska arhitektura; feničanske kolonije / feničanska pisava prva znana pisava, ki temelji na glasovih
nanašajoč se na Feničane ali Fenicijo: feničanska arhitektura; feničanske kolonije / feničanska pisava prva znana pisava, ki temelji na glasovih
SSKJ²
hierátičen -čna -o prid. (á) knjiž.
1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir
2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost
♦ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih
1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir
2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost
♦ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih
SSKJ²
hieroglífski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom
nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom
SSKJ²
izpísati in izpisáti -píšem dov., izpíšite (í á í)
1. namensko prepisati odlomke, podatke iz teksta: izpisati metafore iz pesmi; izpisati podatke iz matične knjige; izpisati si neznane besede / izpisati knjigo
2. napisati vse črke v besedi: v dokumentu je treba ime izpisati
// napisati s črkami: izpisati število (z besedo)
3. napisati v celoti, do konca: črke morate izpisati / izpisati stran, zvezek / po zidovih so izpisali parole proti korupciji napisali
♦ adm. izpisati samoglasnik v stenografiji označiti ga s posebnim znakom
1. namensko prepisati odlomke, podatke iz teksta: izpisati metafore iz pesmi; izpisati podatke iz matične knjige; izpisati si neznane besede / izpisati knjigo
2. napisati vse črke v besedi: v dokumentu je treba ime izpisati
// napisati s črkami: izpisati število (z besedo)
3. napisati v celoti, do konca: črke morate izpisati / izpisati stran, zvezek / po zidovih so izpisali parole proti korupciji napisali
♦ adm. izpisati samoglasnik v stenografiji označiti ga s posebnim znakom
- izpísati se in izpisáti se
1. prenehati biti član kake organizacije, društva: izpisati se iz društva; izpisati se iz šole, tečaja; elipt. izpisal se je / izpisati se iz volilnega imenika
2. biti v stanju, ko so vsa čustva, občutki, spoznanja zlasti z umetniškim pisanjem že izražena: kritika ugotavlja, da se je pisatelj izpisal
- izpísan -a -o:
izpisani podatki; skrbno izpisane črke; izpisana pisava pisava, pri kateri so črke ustaljeno, individualno izoblikovane
SSKJ²
lineáren -rna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. ki poteka v eni smeri, enosmeren: linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen
// razvit samo v eni smeri: značaj glavnega junaka je linearen; linearna, preprosta vera v svet
2. knjiž. ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je linearna tvorba
3. knjiž. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren: rast proizvodnje je linearna
4. mat. nanašajoč se na prvo potenco: linearna enačba; linearna funkcija funkcija s spremenljivkami v prvi potenci; linearna interpolacija interpolacija z linearno funkcijo
♦ arheol. linearna pisava B zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture; ekon. linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek; fiz. linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti; linearna lestvica lestvica z enako velikimi razdelki; linearna temperaturna razteznost temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri; geom. linearna perspektiva perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike; glasb. linearna zasnova zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; lit. linearni liki liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem; linearna kompozicija kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu; um. linearni ornament ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi
1. knjiž. ki poteka v eni smeri, enosmeren: linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen
// razvit samo v eni smeri: značaj glavnega junaka je linearen; linearna, preprosta vera v svet
2. knjiž. ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je linearna tvorba
3. knjiž. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren: rast proizvodnje je linearna
4. mat. nanašajoč se na prvo potenco: linearna enačba; linearna funkcija funkcija s spremenljivkami v prvi potenci; linearna interpolacija interpolacija z linearno funkcijo
♦ arheol. linearna pisava B zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture; ekon. linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek; fiz. linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti; linearna lestvica lestvica z enako velikimi razdelki; linearna temperaturna razteznost temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri; geom. linearna perspektiva perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike; glasb. linearna zasnova zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; lit. linearni liki liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem; linearna kompozicija kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu; um. linearni ornament ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi
- lineárno prisl.:
dejanje poteka linearno; linearno povečati vse osebne dohodke; linearno razporejena vas
SSKJ²
slikôven tudi slíkoven -vna -o prid. (ō; ȋ)
nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka
♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; jezikosl. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevide
nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka
♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; jezikosl. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevide
- slikôvno tudi slíkovno prisl.:
izraziti zvočno in slikovno; slikovno pomembne publikacije
SSKJ²
slóg in slòg slóga m (ọ̑; ȍ ọ́)
1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: določiti, proučevati slog; arhitekturni, glasbeni slogi; umetnostni slogi; slogi v književnosti / hiše v alpskem, panonskem slogu; biblijski slog; osebni slog pisanja / Jakopičev, Prešernov slog / ima jedrnat slog se jedrnato izraža
2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, popravljati slog; slog šolskih nalog
3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti svoj delovni slog; zanimiv slog dirigiranja / publ. prilagoditi slog vožnje razmeram na cesti način
4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in slog skoka / opraviti vaje v lepem slogu
// šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline: plavalni slogi / plavati v slogu delfina; rokoborba v grško-rimskem slogu
5. nar. vzhodno del njive med dvema razoroma; ogon: letos ima tri sloge krompirja
● nar. zložiti drva v slog v skladovnico; ekspr. vse je bilo v slogu nogometne tekme hrupno, burno
♦ ptt odprti slog pri telegramih pisava z običajnimi črkami, številkami in drugimi znaki; tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; tisk. črkovni slog črkovne družine, ki imajo podobne značilnosti; um. časovni slog značilen za določen čas, določeno dobo; dorski, gotski slog; krajevni slog značilen za določen kraj, določeno območje; osebni slog značilen za posameznega ustvarjalca; plastični slog po lzidorju Cankarju za katerega je značilno poudarjanje plastičnosti; ploskoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje s črtami in ploskvami; slikoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje z barvnimi in svetlobnimi lisami
1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: določiti, proučevati slog; arhitekturni, glasbeni slogi; umetnostni slogi; slogi v književnosti / hiše v alpskem, panonskem slogu; biblijski slog; osebni slog pisanja / Jakopičev, Prešernov slog / ima jedrnat slog se jedrnato izraža
2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, popravljati slog; slog šolskih nalog
3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti svoj delovni slog; zanimiv slog dirigiranja / publ. prilagoditi slog vožnje razmeram na cesti način
4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in slog skoka / opraviti vaje v lepem slogu
// šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline: plavalni slogi / plavati v slogu delfina; rokoborba v grško-rimskem slogu
5. nar. vzhodno del njive med dvema razoroma; ogon: letos ima tri sloge krompirja
● nar. zložiti drva v slog v skladovnico; ekspr. vse je bilo v slogu nogometne tekme hrupno, burno
♦ ptt odprti slog pri telegramih pisava z običajnimi črkami, številkami in drugimi znaki; tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; tisk. črkovni slog črkovne družine, ki imajo podobne značilnosti; um. časovni slog značilen za določen čas, določeno dobo; dorski, gotski slog; krajevni slog značilen za določen kraj, določeno območje; osebni slog značilen za posameznega ustvarjalca; plastični slog po lzidorju Cankarju za katerega je značilno poudarjanje plastičnosti; ploskoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje s črtami in ploskvami; slikoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje z barvnimi in svetlobnimi lisami
SSKJ²
téhniški -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na tehnike ali tehniko: tehniško društvo / tehniška fakulteta, šola / tehniški slovar / tehniški muzej / tehniška inteligenca / tehniška pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike / prodaja tehniškega blaga tehničnega
nanašajoč se na tehnike ali tehniko: tehniško društvo / tehniška fakulteta, šola / tehniški slovar / tehniški muzej / tehniška inteligenca / tehniška pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike / prodaja tehniškega blaga tehničnega
SSKJ²
zlogôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na zlog: zlogovna dolžina, meja / zlogovno znamenje / zlogovna križanka križanka, pri kateri se besede vpisujejo v vodoravne in navpične vrste po zlogih; zlogovna pisava pisava, pri kateri znaki zaznamujejo zloge
♦ lit. zlogovni metrični sistem verzni sistem, ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena
nanašajoč se na zlog: zlogovna dolžina, meja / zlogovno znamenje / zlogovna križanka križanka, pri kateri se besede vpisujejo v vodoravne in navpične vrste po zlogih; zlogovna pisava pisava, pri kateri znaki zaznamujejo zloge
♦ lit. zlogovni metrični sistem verzni sistem, ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena
SSKJ²
pojmôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na pojem: pojmovna vsebina / pojmovni svet kmeta; pojmovna zmeda / pojmovna opredelitev česa; pojmovno mišljenje / jezik tega pesnika postaja vedno bolj nenazoren, pojmoven
♦ arheol. pojmovna pisava pisava, sestavljena iz ideogramov; jezikosl. pojmovni samostalniki
nanašajoč se na pojem: pojmovna vsebina / pojmovni svet kmeta; pojmovna zmeda / pojmovna opredelitev česa; pojmovno mišljenje / jezik tega pesnika postaja vedno bolj nenazoren, pojmoven
♦ arheol. pojmovna pisava pisava, sestavljena iz ideogramov; jezikosl. pojmovni samostalniki
- pojmôvno prisl.:
izraziti kaj pojmovno; pojmovno določen
SSKJ²
demótičen -čna -o prid. (ọ́)
arheol., v zvezi demotična pisava poenostavljena hieratska pisava v starem Egiptu:
arheol., v zvezi demotična pisava poenostavljena hieratska pisava v starem Egiptu:
SSKJ²
demótski -a -o prid. (ọ̑)
arheol., v zvezi demotska pisava poenostavljena hieratska pisava v starem Egiptu:
arheol., v zvezi demotska pisava poenostavljena hieratska pisava v starem Egiptu:
SSKJ²
hierátski -a -o prid. (ȃ)
arheol., v zvezi hieratska pisava poenostavljena hieroglifska pisava v starem Egiptu:
arheol., v zvezi hieratska pisava poenostavljena hieroglifska pisava v starem Egiptu:
SSKJ²
dešifrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. razbrati s šiframi napisano besedilo: dešifrirati pismo, tajno sporočilo; dešifrirati radiogram
// razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: dešifrirati napise na nagrobnih kamnih; dešifrirati staro pisavo / ekspr.: njegova pisava je bila tako nečitljiva, da jo je bilo treba najprej dešifrirati; poskusil je dešifrirati zdravniški recept
2. knjiž. spoznati, doumeti: dešifrirati vsebino sporočila; ekspr. tega človeka je težko dešifrirati
1. razbrati s šiframi napisano besedilo: dešifrirati pismo, tajno sporočilo; dešifrirati radiogram
// razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: dešifrirati napise na nagrobnih kamnih; dešifrirati staro pisavo / ekspr.: njegova pisava je bila tako nečitljiva, da jo je bilo treba najprej dešifrirati; poskusil je dešifrirati zdravniški recept
2. knjiž. spoznati, doumeti: dešifrirati vsebino sporočila; ekspr. tega človeka je težko dešifrirati
- dešifríran -a -o:
dešifriran stenogram; dešifrirano sporočilo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 116
Dostopnost