Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
búrja -e ž (ú)
1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja
2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje
3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta
4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
Vorenc
cink m, F2, cornicen, eden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; rami cornini, zinki, ali odraṡtki na rogéh
Jezikovna
Izvor priimkov »Piskar«, »Kadunc«, »Sedeljšak«, »Mošnik« in »Voljkar«

Zanima me izvor priimkov Piskar, Kadunc, Sedeljšak, Mošnik in Voljkar.

Jezikovna
Kako se oglašajo orli in druge ptice ujede?

Zanima me, kako poimenujemo glas, s katerim se oglašajo različne ptice ujede. Slišal sem že za besedno zvezo "orlov krik" oziroma "krik orla", ampak ali to pomeni, da orli kričijo?

SSKJ²
lokomotíva -e ž (ȋ)
1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva; parna lokomotiva; potniška, tovorna lokomotiva; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja
♦ strojn. dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva; električna lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka
2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke
Vorenc
meh m, F14, amicinum, per vinskim meihu noshiza; ascavla, meiha piṡzhál; culeus, cullus, en méh, en ledraſti ṡhakel; cullus, en ṡledra meih, ali ṡhakel ẛa vbyavze teh ſtariſhih; elutriare vinum, vinu pretozhiti, vinu s'meiha pretozhiti; follis, meih, inu kar je s'vuſſinîa ſturjenu, ṡhakel, torba, etc:; flabrum, meih ṡa pihanîe: tudi pihavenza; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; pnevmaticus, -a, -um, ut organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; uter, utris, en meih; utrarius, -a, -um, kateri vodó, ali vinu v'meihih noſſi; utres, mihovi; utricularius, -rÿ, eden, kateri s'meiham piṡzhe, ali piṡka; vesica, -ae, mihur, meih
SSKJ²
odzád prisl. (ȃ)
pog. zadaj: kupil je otroku konjička, ki piska odzad
● pog. pokrpan je odspred in odzad zelo
Jezikovna
Pisec ženskega spola je ... piska?

V današnjem Večeru me je zmotil izraz piska v pomenu pisec ženskega spola. Na spletni strani Fran te besede sploh ni. Ali je pravilna oziroma, kako se reče piscu v ženski obliki?

Pleteršnik
pìsk, píska, m. 1) der Ton einer Pfeife oder Flöte; — 2) das Mundstück an Blasinstrumenten, Cig.; (pisek) Jan., C.; — 3) der Pfeifenkern in Pfeifen und Flöten, Lašče-Levst. (Rok.), Kras.
Pleteršnik
pȋska, f. 1) das Pfeifen, kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Heiserkeit, C.; — 3) = piščal, die Pfeife, KrGora.
SLA 1
piska
Celotno geslo Kostelski
piska ► ˈpiːska -e ž
SSKJ²
piskáč -a m (á)
nekdaj kdor igra, piska na piščal, na glasbilo s piščaljo: piskači na stolpu piskajo vsako uro; graščak je naročil godce in piskače / mestni piskač
SSKJ²
pískati -am nedov., tudi piskála (í)
1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko
2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati; dobil je konjička, ki zadaj piska / para piska v zrak piskajoč uhaja; brezoseb.: v prsih mu hrope in piska; v sprejemniku spet piska
// oglašati se s takimi glasovi: gams, srna piska / začela sta piskati jerebom jih klicati na tak način
3. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročati visoke, ostre glasove: naučiti se piskati; piskati na list, prste; piskati v cevko / zunaj piska burja; veter piska v vejah
● sodnik je piskal osebno napako, prekršek s piščalko dal znak, da je bila storjena osebna napaka, prekršek; ekspr. trobentice že piskajo pomladni pozdrav že cvetijo; ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah; bil je hud, da je kar piskal zelo je bil hud
    piskáje :
    vlak se piskaje oddaljuje; piskaje smrčati
    piskajóč -a -e:
    piskajoč glas; mrzel piskajoč veter; prisl.: piskajoče se oglašati
Celotno geslo Sinonimni
pískati -am nedov.
1.
ustvarjati glasbo s piščaljo
SINONIMI:
igrati na piščal, igrati piščal, ekspr. prebirati piščal, zastar. svirati na piščal, nar. žveglati
2.
dajati visoke, ostre glasove; oglašati se z visokimi, ostrimi glasovi
SINONIMI:
ekspr. brlizgati, nar. fučkati, ekspr. žvižgati
GLEJ ŠE: prebijati se
Celotno geslo Vezljivostni G
pískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na piščalko
/Pogosto/ piska (svojo najljubšo melodijo).
2.
kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ piskala.
3.
kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Zna piskati /na list in na prste/.
Celotno geslo Frazemi
pískati Frazemi s sestavino pískati:
tenkó pískati
Pleteršnik
pískati, -skam, -ščem, vb. impf. (mittelst eines Instrumentes) pfeifen; na flavto, na postranico p., die Flöte blasen; — veter, burja piska (pfeift, heult), Z., jvzhŠt.; — zischen: gad pišče (piska), C., Z.
Vorenc
piskati nedov., F8, auletris, -dis, ena pevkinîa, katera ẛná piskati; buccinare, trobentati, piṡcati, buzhati; choravla, vel choravles, kateri k'plèṡu piṡka; cornicen, eden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; fistulare, piṡcati; tibÿs canere, piskati; utricularius, -rÿ, eden, kateri s'meiham piṡzhe, ali piṡka
SSKJ²
piščál -i [piščau̯] ž (ȃ)
1. preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha: piščal piska; delati, rezljati piščali; igrati na piščal; koščena, vrbova piščal; glas pastirske piščali
// temu podobna signalna priprava: parna piščal lokomotive
2. glasb. vsak od delov orgel, v katerem nastaja ton: vgraditi v orgle novo piščal / jezična ki ima jeziček, ustnična piščal ki ima ustnico / orgelske piščali
3. anat. kost na notranji strani goleni; golenica: piščal in mečnica
Število zadetkov: 37