Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
pítje, n. 1) das Trinken; mej pitjem je prišel drug pomenek, Jurč.; — 2) der Trank; on nema močnega pitja piti, Dalm.; za jedi in pitja voljo, Trub.; — tudi: pitjè, Dict.
Pleteršnik
špę́ndija, f. die Nahrung, Trub., Dalm., Krelj; dajali so denarje zidarjem, in špendijo in pitje, Dalm.; — prim. srlat. dispensa (dispendere), nem. Speise, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
təščə̀n, -ščnà, adj. nüchtern, C.; — = na tešče uživan: teščno pitje, Fr.-C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6
Prekmurski
hajdúčni -a -o prid. biriški, razbojniški: Bougso hráno ali pitjé od goszpodára terjati, je hajdúcsno grobjánsztvo KOJ 1845, 36
Prekmurski
kùpica -e ž kozarec: Voda sze v-kupicze vleva na pitjé KAJ 1870, 46
Prekmurski
pitjé -á s pitje, pijača: niti nikſega drügoga mocnoga pitjá je nej vzéo k-ſzebi KM 1796, 49; Tou mlácsno pitjé vlej v-goubecz KOJ 1845, 10
Prekmurski
popiávanje -a s pitje, pijančevanje: Ár nam je zadoſzta, ka ſzmo vtom preminoucsem vrejmeni 'zitka naſega volo poganov oprávlali, bodécsi vu popiávanyaj, jejſztvinaj KŠ 1771, 711
Prekmurski
térjati -am nedov. terjati, zahtevati: Ország má praviczo od nász terjati KOJ 1833, X; Bougso hráno ali pitje od goszpodára terjati, je hajdúcsno grobjánsztvo KOJ 1845, 35; szo Magyarszki poszlanci za bojovino terjati KOJ 1848, 8; naj Pavla tejrja KŠ 1771, 664; farar je szamo skaf 'sita proszo (terjao) KOJ 1914, 132
térjani -a -o terjan, zahtevan: je nemogao naglo krouto doszta terjanoga krüha pripraviti KOJ (1914), 147
Prekmurski
trijé tudi trjé tudi trié trí trí glav. štev. trije: touje tou Trie Articulusje TF 1715, 11; i eti trijé ſzo edno KŠ 1754, 89; Ár ovi trigyé ſzo 'ze vnebéſzaj KŠ 1754, 140; I trijé ſzo, ki ſzvedocsijo KŠ 1771, 734; gde dvá, ali trigyé vküp prido BKM 1789, 19; kak i nyihovi trijé Kapitánje KOJ 1848, 9; szo trjé mô'zi bili AIP 1876, br. 3, 2; Štirje tjedni ino ešče dvé ali terjé dnévje eden mêsec včinijo BJ 1886, 36; Záto ſto ſze eti trej vidi tebi bli'znyi biti KŠ 1771, 205; I tak tri tále má KŠ 1771, 263; I prigoudilo ſze je po tréj dnévi KŠ 1771, 172; Tri 3 KM 1790, 96; vkoterom ſze nám tri razlocſne Perſone predkládajo TF 1715, 38; Szamo eden, ali tri ſzo perſone SM 1747, 38; Vſze tri te prve táble KŠ 1754, 8; Ka ſzo tri Bo'sánſzke Perſone KMK 1780, 5; naj vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk sztoji vſza rejcs KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji vſza rejcs KŠ 1771, 59; Na tri Králov dén KŠ 1771, 814; Od Molitve Goſzpodnove trej prvi prosény KMK 1780, 27; szta po potüvanyi trê vör prisla KAJ 1870, 116; té tri dr'zél bogáti pregnyari szo mohamedánszko vöro gorivzéli KAJ 1870, kaz. br. 3; Potom je rêcs: tri-kotrig AIN 1876, 7; János Apoſtol tri zagviſne Oſzobe imenüje TF 1715, 38; Oſzebuinom Zákonom, gledoucs na Tri keipe SM 1747, 34; Kakda ſze razlocsávajo vſzi lidjé Na tri ſztáve KŠ 1754, 217; Má tri tále KŠ 1771, 716; vzéla 'zena ino ga je zamejſzila vu tri mericze mele KŠ 1771, 45; dvá tri pecse papira szi je vküpzasio KOJ 1845, 5; ino med nyimi tri dni tákse meszárenye narédi KOJ 1848, 9; Na szpanyolszkoj zemli 'ze tri lêta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4; Evang. na III. po tri Králi Nedelo KŠ 1771, 24; jaſz morem po trej dnévi gori poczimprati KŠ 1771, 91; i po trej ſzobottaj je gúcsao nyim zpiſzma KŠ 1771, 394; pitjé v-trih dni bode pomágalo KOJ 1845, 109

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
krčmarišče [krčmaríšče] samostalnik srednjega spola

mesto na prostem za pitje in druženje

Celotno geslo Pohlin
kupa [kúpa] samostalnik ženskega spola

posoda za pitje; kozarec; kupa

PRIMERJAJ: kupica

Celotno geslo Pohlin
likof [lȋkof] (lijkop) samostalnik moškega spola

koroško pitje po sklenjeni kupčiji; likof

Celotno geslo Pohlin
pijača [pijáča] samostalnik ženskega spola

pretirano pitje alkohola, pijančevanje

Celotno geslo Pohlin
pitje [pítje] samostalnik srednjega spola

pitje

Celotno geslo Pohlin
pivnica1 [pīvnica] samostalnik ženskega spola

posoda za pitje; kupa; kozarec

Celotno geslo Pohlin
susek [sȗsǝk] samostalnik moškega spola

vložena jed, vložnina

Celotno geslo Pohlin
zdravica [zdravíca] samostalnik ženskega spola

pitje na zdravjenepopoln podatek

PRIMERJAJ: zdravje

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
pitje samostalnik srednjega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
pitje s, F49, bibacitas, pres maſſe pytye; ceria, enu is ẛhita pytje; diaeta, -ae, enu s'maſnu ṡhivenîe s'pytjém, inu s'jedjó; inedia, -ae, pomankanîe na jédi, inu pytjú; luxus, -us, neṡmaſſa v'jédi, ali v'pytjei, ali v'gvantanîu, reskaẛuvanje; mulsum, -si, ſladku pytje, mediza; nectar, -ris, enu ſladku pytje; nectareus, -a, -um, kar je od takeſhniga pytjá; pocillum, -li, pehariz, ena maihina poſſodiza k'pytjú; poculentus, -a, -um, vel potulentus, -a, -um, kar je dobru h'pytjei; potatio, -onis, pytjè; potatorius, -a, -um, kar h'pytjú nuza, ali ſluṡhi
Število zadetkov: 37