Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
izpíti -píjem tudi spíti spíjem dov. (í) 
  1. 1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen
    // s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje
  2. 2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči
    ●     izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil
    // knjiž. posušiti, izsušiti: sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec
    // ekspr. izčrpati, oslabiti: delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica
    izpít tudi spít -a -o: izpit človek; izpiti kozarci; bledi, izpiti obrazi; izpito vino; izpit od dela
SSKJ
napíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. s slovesnimi besedami in alkoholno pijačo čestitati, pozdravljati: napijati nevesti, slavljencu; pred odhodom so prijatelju iskreno napijali; napijati s šampanjcem; napijata si na zdravje / star. napijati zmagi
  2. 2. nav. ekspr. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: vso noč so ga napijali
    // dajati piti v veliki količini: v bolnici so ga napijali s čajem
    ●     star. napija si pogum s pitjem postaja pogumnejši
    napíjati se nav. ekspr.  s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postajati pijan: napijal se je in preganjal žalost; cele noči so se napijali po gostilnah
    // sprejemati vase tekočino: pred kletmi so se napijale posode za vino
SSKJ
napíti -píjem dov. (í) 
  1. 1. s slovesnimi besedami in alkoholno pijačo čestitati, pozdraviti: starešina je napil ženinu in nevesti; napil je odhajajočemu prijatelju; napili so mu z vinom / napil je na zdravje gostov
  2. 2. nav. ekspr. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvečer so ga v gostilni napili
    napíti se 
    1. 1. s pitjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po pijači: dolgo so trpeli žejo, pri studencu so se pa napili; napiti se kave, mleka
    2. 2. nav. ekspr. s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan: spet se je napil / pog. zelo so se ga napili
      ●       ekspr. do mrtvega se je napil zelo
      // sprejeti vase tekočino: deske so se napile vlage, vode; pren., ekspr. napiti se sreče, veselja
    napít -a -o: ekspr. zdaj ste, upam, siti in napiti
    ●     redko cesta je bila čisto napita razmočena
SSKJ
obudíti -ím dov., obúdil; obujèn (ī í) 
  1. 1. povzročiti, da postane kdo spet buden, živ: obuditi koga iz omedlevice; obuditi z umetnim dihanjem / fanta je obudil v življenje; pren. društvo so po nekaj letih obudili v življenje
  2. 2. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti: obuditi spomine na mladost; s pitjem se je obudila v njem stara strast / obuditi dogodke iz vojnih časov
    ♦     rel. obuditi kesanje
  3. 3. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: učitelj je obudil v učencih ljubezen do domovine; med njima se je obudilo pravo prijateljstvo
SSKJ
oddahníti se in oddáhniti se -em se in oddahníti si in oddáhniti si -em si dov. (ī á) 
  1. 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem (globoko) vdihniti ali izdihniti: oddahnil se je in nadaljeval svojo pripoved; izpil je kozarec vina, ne da bi se vmes oddahnil; ekspr. tako hiti govoriti, da se niti oddahniti ne more / globoko se oddahniti
  2. 2. umiriti dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: prenehal je kopati in se oddahnil; na klancu so ustavili, da so se voli oddahnili / za hip oddahniti se prenehati z delom zaradi umiritve dihanja
    // ekspr. odpočiti se: v pokoju se boste oddahnili; oddahniti se od dela, truda; zastar. čas je, da oddahnemo
    ●     ekspr. mora se malo oddahniti od otrok za nekaj časa prenehati ukvarjati se z njimi zaradi počitka
  3. 3. nav. ekspr. občutiti veliko olajšanje zaradi prenehanja česa neprijetnega: kar oddahnila se je, ko je prejela sinovo pismo; vsi se bodo oddahnili, ko bo odšel; oddahniti se od skrbi, sreče
SSKJ
oddíh -a m (ȋ) 
  1. 1. vdih ali izdih med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem: piti brez oddiha
  2. 2. kratka prekinitev dela, gibanja zaradi umiritve dihanja: kratek oddih med delom / minuta oddiha
    // navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve: želeti si oddiha; potrebovati oddih; prekratek, prijeten oddih / nedeljski, popoldanski oddih
    // knjiž. letni dopust: preživeti oddih na morju; na oddih hodijo v gore / letni oddih
    ●     redko ta misel mu ne da oddiha miru; star. brez oddiha ga preganjajo neprenehoma; brati za oddih za razvedrilo; dom oddiha počitniški dom
    ♦     šport. aktivni oddih med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo
SSKJ
oddihávati se -am se in oddihávati si -am si nedov. (ȃ) 
  1. 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: skoraj po vsakem stavku se je oddihaval
  2. 2. umirjati dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: po vsaki vzpetini se je dolgo oddihaval
    // ekspr. počivati, odpočivati se: oddihavati se od dela; skoraj dve uri se je oddihaval
SSKJ
oddihováti se -újem se in oddihováti si -újem si nedov. (á ȗ) 
  1. 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: govornik je jecljal in se oddihoval; pil je v dolgih požirkih in se zraven oddihoval / globoko se oddihovati
  2. 2. umirjati dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: sedla je na skalo in se oddihovala; na klancu sta se vola morala oddihovati
    // ekspr. počivati, odpočivati se: dobri dve uri so se oddihovali; oddihovati se od dela, med delom, pri delu
    ●     knjiž. delo na polju se oddihuje ponehuje, se končuje; knjiž., ekspr. večina delavcev je šla na morje, le malo se jih bo oddihovalo doma preživljalo letni dopust
    oddihujóč se -a -e in oddihujóč si -a -e: oddihujoč se so obstali
SSKJ
opijániti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: opijanili so jo, da so jo lažje ogoljufali; opijaniti z vinom
    // povzročiti pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanila / ta močni vonj ga je opijanil
  2. 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: strast po hitrosti ga je opijanila / opijaniti koga z lepimi besedami
    opijániti se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan: vsako nedeljo se opijani
SSKJ
opijánjati -am nedov. (á) 
  1. 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: fantje so opijanjali dekleta; opijanjati z vinom
    // povzročati pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanjala / ta močni vonj me opijanja
  2. 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: uspeh ga opijanja / opijanjali so ga s pohvalami
    opijánjati se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postajati pijan: opijanjati se z žganjem
SSKJ
opíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: sam ni pil, druge je pa rad opijal; opijati s slivovko
    // redko povzročati pijanost, omotico: pijače, ki opijajo / ta snov v večjih količinah opija
  2. 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: ljubezen ga je vse bolj opijala / oblast, ki jo ima, ga opija
    opíjati se s pitjem alkoholne pijače postajati pijan: nikoli se ni opijal; do nezavesti se opijati
SSKJ
opíti opíjem dov. (í) 
  1. 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili
    // redko povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila
  2. 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami
    opíti se s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je, da bi se opil; opiti se z žganjem
    opít -a -o: opit človek; bila je nekoliko opita; opit od lepote
SSKJ
pogasíti -ím dov., pogásil; pogašèn (ī í) onemogočiti, preprečiti gorenje: pogasiti ogenj / pogasil je vse luči ugasnil
// pogasiti apno živo apno politi z vodo; pren., ekspr. ognja v srcu ni mogel pogasiti; z vinom (si) je pogasil žejo
● ekspr. v gostilni (si) je pogasil jezo s pitjem alkoholne pijače je dosegel, da ni bil več jezen
SSKJ
popíti -píjem dov. (í) 
  1. 1. končati pitje: pojesti in popiti
    // s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso popili, čeprav so ga plačali; popiti kavo; popij še to, potem pa greva; pren., pesn. glasove je popila tišina jutra
    // s pitjem zaužiti sploh: pojdi, bova kaj popila; popiti požirek čaja; pren., ekspr. motor je popil veliko bencina
    ●     preveč si popil, pa ne veš, kaj govoriš zaužil si preveč alkoholne pijače
  2. 2. uporabiti, imeti za pijačo: Francozi popijejo več vina kakor mi
  3. 3. odstraniti tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: z gobo popiti polito vodo / suha prst je deževnico hitro popila / ekspr. sonce je popilo meglo, slano
    popít -a -o: popito vino
SSKJ
potrdíti in potŕditi -im dov. (ī ŕ) 
  1. 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: oče je potrdil njegove besede; priča je izjavo potrdila; zdravnik je potrdil, da je noga zlomljena; res je bilo tako, je potrdila / potrditi kaj s prisego / zadnjih vesti še niso potrdili / zastar. vsi smo mu potrdili pritrdili
  2. 2. s podpisom, pečatom narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano: potrditi zdravstveno knjižico / pismeno, uradno potrditi / potrditi prepis, spričevalo overoviti
    // potrditi račun
    // narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano sploh: potrditi imenovanje koga; potrditi program, sprejete sklepe / potrditi smrtno obsodbo / ekspr. najino tikanje je hotel potrditi s pitjem bratovščine
    // ponovno izraziti veljavnost tega, kar nakazuje dopolnilo: slavna pevka je potrdila svoj nastop; tuji tekmovalci so že potrdili udeležbo
  3. 3. s podpisom, pečatom izraziti, da je kaj sprejeto: potrditi prejem priporočenega pisma; potrditi prevzem materiala
  4. 4. pokazati pravilnost, točnost česa: meritve naj to potrdijo ali ovržejo; potrditi teorijo s poskusi / pravilnost teh ugotovitev je potrdil ves nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja; njegovo vedenje je sum še potrdilo / z novo zmago so naši tekmovalci potrdili svojo premoč
    // navadno v zvezi z v narediti, da je kdo bolj prepričan o upravičenosti česa: potrditi koga v domnevi, sumu, veri; to ga je še bolj potrdilo v prepričanju, da ima prav
  5. 5. publ. pokazati upravičenost obstoja: z igranjem je potrdila svoj sloves; s tem dejanjem je potrdil sam sebe; nova smer naj se sama potrdi ali zanika
  6. 6. ugotoviti, da je kdo sposoben za vojaško službo: na naboru so ga potrdili / pog. potrditi k vojakom, star. v vojake
    ●     ekspr. selitev v novo hišo moramo pošteno potrditi proslaviti
    ♦     agr. potrditi seme po laboratorijskem preizkusu izjaviti, da je primerno, ustrezno za sejanje; šol. potrditi frekvenco s podpisom izraziti, da je slušatelj obiskoval predavanja; vet. potrditi merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje
    potŕjen -a -o: prošnji je treba priložiti potrjen prepis spričevala; biti potrjen na naboru; za šolo potrjene knjige
    ●     žarg. če bom spil še en konjak, bom preveč potrjen pijan
SSKJ
préja -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: izdelovati prejo; navijati prejo; bombažna, lanena preja; najlonska preja; tanka preja / kupiti prejo / dvonitna preja; preja za pletenje; pren. iz kuhinje se je vila preja goste sopare
    ●     knjiž., ekspr. zlepa mu ne zmanjka preje snovi za pogovor, pripovedovanje
  2. 2. knjiž. predenje: prislužiti si kaj s prejo; volna za prejo; preja in tkanje
  3. 3. nekdaj skupno predenje žensk v isti hiši: preje so se začele; praviti si zgodbe na preji / fantje radi hodijo na prejo
    ♦     etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji; obrt. briljantna preja s plemenitim leskom, za ročna dela; tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti; enojna preja iz ene same niti; melirana preja iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken; sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej; surova preja spredena iz neobdelanih vlaken
SSKJ
pripíti se -píjem se dov. (í) 
  1. 1. redko prisesati se: pet pijavk se je pripilo na njegovo roko
  2. 2. zastar. nekoliko se opiti: pili so pomalem in se redko pripili
    pripíti knjiž.  s pitjem alkoholnih pijač spraviti v določeno stanje: pripil jim je revščino; rad bi si pripil pozabo
    pripít -a -o: nikoli ne obleži pijan, pripit pa je velikokrat; odtrgati pripito pijavko
SSKJ
razdréti -drèm in -dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ́ ȅ, é) 
  1. 1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati
    // razdreti na sestavne dele
  2. 2. s silo narediti, da kaj razpade na dele, kose: otroci so razdrli ptičje gnezdo; vihar je razdrl slamnato streho; razdreti zid podreti, porušiti
    // naliv je razdrl cesto poškodoval, uničil
    // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: po končanem delu so razdrli zidarski oder / razdreti šotor
  3. 3. pog. sparati: razdreti krilo / razdreti pulover
  4. 4. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: s svojim vmešavanjem boš razdrla njegovo družino; razdreti prijateljstvo; njegovo razmerje s sodelavko se je kmalu razdrlo / novica je razdrla dobro razpoloženje
  5. 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: hotel mu je razdreti vse iluzije
    // razveljaviti: razdreti pogodbo; razdreti zaroko
  6. 6. ekspr. reči, povedati: pridi k nam, bomo kakšno pametno razdrli; razdreti šalo
    ●     pog. najbolje bi bilo, da razdreva prenehava biti v ljubezenskem odnosu; ekspr. že večkrat napovedana poroka se je razdrla je ni bilo; ekspr. ženina smrt mu je razdrla načrte preprečila, onemogočila
    ♦     etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji
    razdŕt -a -o: razdrto kolo; razdrto ravnotežje; upanje je bilo razdrto
    ●     ekspr. postelja je še poležana in razdrta razmetana
SSKJ
réva -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: reva je v življenju veliko pretrpela; pomislil je na mater, kako mora reva delati / pogovarjale so se, kakšne reve so gospodinje
  2. 2. ekspr. slaboten, bolehen, šibek človek: ta reva vreče še premakniti ne more; bila je taka reva, da se niti obleči ni mogla sama
  3. 3. slabš. neodločen, bojazljiv človek: na odru je junak, v življenju pa reva; dokazati moraš, da nisi reva; prava reva je, nič si ne upa / kot psovka ali se bojiš, reva
  4. 4. knjiž. revež: borili so se, da delavec ne bi bil več izkoriščana reva / brez upanja je človek velika reva
  5. 5. star. trpljenje, težava, skrb: s pitjem je skušal pozabiti svoje reve; pripovedoval mu je o svoji revi in težavi
    // revščina, beda: reva jih je prisilila, da so se odselili; v mestu je vladala velika reva; ni poznal reve in pomanjkanja
SSKJ
tešíti -ím tudi téšiti -im nedov., téši (ī í; ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati teši otroka; tešiti koga s pesmijo; potrpežljivo tešiti / tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma / saj bo bolje, jo je tešil / star. tešiti razigrane otroke miriti
  2. 2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tešiti lakoto; tešiti (si) žejo z vodo / knjiž. tešiti spolni nagon zadovoljevati
  3. 3. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s pitjem tešiti svojo jezo / tešiti bolečino
    tešèč -éča -e: sedel je za mizo, tešeč svojo radovednost z branjem
Število zadetkov: 29