plačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobivati pravico
a) do lastništva tistega: plačevati blago v trgovini; za knjige veliko plačuje; plačevati v blagu, z denarjem, zlatom / plačevati pri blagajni; plačevati v obrokih / ekspr. zmeraj mu plačuje pijačo
b) do rabe, uporabe tistega: plačevati ložo v gledališču; plačevati sobo, stanovanje
2. z denarjem poravnavati določene obveznosti: plačevati davek, dolgove, najemnino; prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov; redno, sproti plačevati / plačevati članarino, obresti; zanj mora plačevati velike vsote / kdo bo plačeval njihove račune / plačevati kazen
3. dajati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačevati delavce; poleg drugega mora plačevati še inštruktorja za otroke; ti bolje plačujejo kakor oni; neredno, slabo plačevati / veliko ji plačuje za varstvo otroka
● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih; ekspr. njegove grehe plačujejo otroci posledice njegovih slabih dejanj čutijo, trpijo otroci
♦ ekon. plačevati iz proračuna; plačevati v kliringu; pravn. plačevati penale
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
tribút -a m (ȗ)
zgod. dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane države: naložiti, zahtevati tribut
// dajatev sploh: plačevati tribut zemljiškemu gospodu
zgod. dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane države: naložiti, zahtevati tribut
// dajatev sploh: plačevati tribut zemljiškemu gospodu
SSKJ²
alimênti tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄)
denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente
denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente
SSKJ²
preživnína -e ž (ī)
(denarni) prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati: dobivati preživnino; plačevati preživnino za otroka, za razvezanega zakonca; sodno določiti višino preživnine; spori zaradi preživnine
(denarni) prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati: dobivati preživnino; plačevati preživnino za otroka, za razvezanega zakonca; sodno določiti višino preživnine; spori zaradi preživnine
SSKJ²
nèkrščánski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki ni krščanski: nekrščansko mišljenje / nekrščanska dežela / dali so mu nekrščansko ime
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nekrščanski naval na cestah / plačevati mu je moral nekrščanske obresti zelo visoke
ki ni krščanski: nekrščansko mišljenje / nekrščanska dežela / dali so mu nekrščansko ime
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nekrščanski naval na cestah / plačevati mu je moral nekrščanske obresti zelo visoke
- nèkrščánsko prisl.:
ravnati nekrščansko
SSKJ²
blagó -á s, mn. blága s in blagôvi m (ọ̑) nav. ed.
1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago
2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo
3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom
4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; preg. dobro blago se samo hvali
♦ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago
2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo
3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom
4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; preg. dobro blago se samo hvali
♦ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
SSKJ²
klíring tudi clearing -a [klíring-] m (ȋ)
ekon. obračunavanje zunanjetrgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama v valuti, določeni s sporazumom: referent za kliring / blagovni, turistični kliring / plačevati v kliringu
ekon. obračunavanje zunanjetrgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama v valuti, določeni s sporazumom: referent za kliring / blagovni, turistični kliring / plačevati v kliringu
SSKJ²
kós1 -a m (ọ̑)
1. navadno s prilastkom del snovi, stvari: pojedel je tri kose kruha; zaviti kaj v kos papirja; majhen, velik kos sira / odrezati kos salame / razdeliti hlebec na dva kosa; zrezati kaj na drobne kose na drobno
2. navadno s prilastkom predmet, stvar glede na število istovrstnih predmetov, stvari: na zalogi je še nekaj kosov; vsega skupaj je bilo osem kosov / ekspr. med pohištvom so bili prav lepi kosi / sveža jajca so bila po sedemdeset par kos / plačevati od kosa glede na število izdelkov
// predmet, stvar kot del istovrstnih predmetov, stvari: kosi perila; pripeljal je nekaj kosov pohištva / omaro je skušal kombinirati z drugimi kosi
3. nav. ekspr., z rodilnikom izraža količinsko omejitev: velik kos poti je sam prehodil; videla je lep kos sveta / doma imajo kos vrta manjši, majhen vrt / dobršen kos življenja je že za njim
● ekspr. tam bo še vedno imela svoj kos kruha zaslužek; spomenik je iz enega kosa nesestavljen, cel; ekspr. iti na kose zdrobiti se, razbiti se; ekspr. razbiti, raztrgati na drobne kose čisto, popolnoma; ekspr. figura v romanu je kot (ulita) iz enega kosa skladna, harmonična
♦ grad., strojn. fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; mont. kos največja oblika premoga po drobljenju; trg. blago na kose
1. navadno s prilastkom del snovi, stvari: pojedel je tri kose kruha; zaviti kaj v kos papirja; majhen, velik kos sira / odrezati kos salame / razdeliti hlebec na dva kosa; zrezati kaj na drobne kose na drobno
2. navadno s prilastkom predmet, stvar glede na število istovrstnih predmetov, stvari: na zalogi je še nekaj kosov; vsega skupaj je bilo osem kosov / ekspr. med pohištvom so bili prav lepi kosi / sveža jajca so bila po sedemdeset par kos / plačevati od kosa glede na število izdelkov
// predmet, stvar kot del istovrstnih predmetov, stvari: kosi perila; pripeljal je nekaj kosov pohištva / omaro je skušal kombinirati z drugimi kosi
3. nav. ekspr., z rodilnikom izraža količinsko omejitev: velik kos poti je sam prehodil; videla je lep kos sveta / doma imajo kos vrta manjši, majhen vrt / dobršen kos življenja je že za njim
● ekspr. tam bo še vedno imela svoj kos kruha zaslužek; spomenik je iz enega kosa nesestavljen, cel; ekspr. iti na kose zdrobiti se, razbiti se; ekspr. razbiti, raztrgati na drobne kose čisto, popolnoma; ekspr. figura v romanu je kot (ulita) iz enega kosa skladna, harmonična
♦ grad., strojn. fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; mont. kos največja oblika premoga po drobljenju; trg. blago na kose
SSKJ²
krváv -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kri
a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; med. krvava griža griža s krvavim blatom; pravn. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum
1. nanašajoč se na kri
a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; med. krvava griža griža s krvavim blatom; pravn. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum
- krvávo
1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz
2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel
SSKJ²
môšnja -e ž (ó)
1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: odvezati, zavezati mošnjo; denar spraviti v mošnjo; prazna, težka mošnja; usnjena mošnja / dal mu je mošnjo cekinov, zlatnikov
● star. moja mošnja ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja; star. mošnja se je popolnoma osušila zmanjkalo je denarja; ekspr. stiskati mošnjo skopo plačevati; star. človek s težko mošnjo premožen, bogat človek
2. nekdaj taka priprava za nošenje tobaka, smodnika, draguljev: napolniti mošnjo s tobakom; v mošnji iz usnja ima spravljene dragocene kamne / mošnja za tobak
3. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi: vnetje mošnje
1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: odvezati, zavezati mošnjo; denar spraviti v mošnjo; prazna, težka mošnja; usnjena mošnja / dal mu je mošnjo cekinov, zlatnikov
● star. moja mošnja ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja; star. mošnja se je popolnoma osušila zmanjkalo je denarja; ekspr. stiskati mošnjo skopo plačevati; star. človek s težko mošnjo premožen, bogat človek
2. nekdaj taka priprava za nošenje tobaka, smodnika, draguljev: napolniti mošnjo s tobakom; v mošnji iz usnja ima spravljene dragocene kamne / mošnja za tobak
3. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi: vnetje mošnje
SSKJ²
nàdúra -e ž (ȁ-ū)
delovna ura, ki presega redni delovni čas: ima veliko nadur / delati, plačevati nadure
delovna ura, ki presega redni delovni čas: ima veliko nadur / delati, plačevati nadure
SSKJ²
nagrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagrajevati najboljše umetnike, znanstvenike / nagrajevati filme, knjige / nagrajevati z visokimi nagradami / ekspr. nagrajevati s ploskanjem
// dajati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagrajevati kupce / nagrajevati pravilne odgovore, rešitve / nagrajevati z izleti
2. dajati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagrajevati funkcionarje, poslance / publ. nagrajevati po učinku plačevati
1. dajati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagrajevati najboljše umetnike, znanstvenike / nagrajevati filme, knjige / nagrajevati z visokimi nagradami / ekspr. nagrajevati s ploskanjem
// dajati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagrajevati kupce / nagrajevati pravilne odgovore, rešitve / nagrajevati z izleti
2. dajati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagrajevati funkcionarje, poslance / publ. nagrajevati po učinku plačevati
- nagrajeván -a -o:
to delo ni primerno nagrajevano
SSKJ²
pò1 in po prisl. (ȍ)
izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim
// izraža prodajno ceno: plačevati kilogram kruha po dva evra; pog. mleko je po evro po en evro / inštruira po petnajst evrov na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po pet evrov kilogram
izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim
// izraža prodajno ceno: plačevati kilogram kruha po dva evra; pog. mleko je po evro po en evro / inštruira po petnajst evrov na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po pet evrov kilogram
SSKJ²
po2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.
SSKJ²
poklòn -ôna m (ȍ ó)
1. nagib glave ali glave in zgornjega dela telesa kot pozdrav, izraz spoštovanja: zahvalil se jim je z globokim, rahlim poklonom / v meščanskem okolju, kot pozdrav moj poklon, gospa
2. občudovanje, pohvala, izražena komu neposredno: njegov poklon ji je ugajal / vsi ji delajo poklone / tako povabilo je veljalo za največji poklon priznanje
3. star. dar, darilo: zavrniti poklon / plašč je namenjen njej za poklon
♦ zgod. manjša dajatev, ki so jo podložniki v Poljanski dolini morali plačevati svojemu zemljiškemu gospodu
1. nagib glave ali glave in zgornjega dela telesa kot pozdrav, izraz spoštovanja: zahvalil se jim je z globokim, rahlim poklonom / v meščanskem okolju, kot pozdrav moj poklon, gospa
2. občudovanje, pohvala, izražena komu neposredno: njegov poklon ji je ugajal / vsi ji delajo poklone / tako povabilo je veljalo za največji poklon priznanje
3. star. dar, darilo: zavrniti poklon / plašč je namenjen njej za poklon
♦ zgod. manjša dajatev, ki so jo podložniki v Poljanski dolini morali plačevati svojemu zemljiškemu gospodu
SSKJ²
poroštvováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. jamčiti, garantirati: listina jim je poroštvovala svobodo / pripravljeni so bili poroštvovati za resničnost njegovih izjav
● zastar. ker je poroštvoval, mora zdaj plačevati bil porok
zastar. jamčiti, garantirati: listina jim je poroštvovala svobodo / pripravljeni so bili poroštvovati za resničnost njegovih izjav
● zastar. ker je poroštvoval, mora zdaj plačevati bil porok
SSKJ²
povráčati -am nedov. (ā ȃ)
1. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povračati stroške, škodo / knjiž. povračati dolgove plačevati
// delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: povračati pomoč / dobroto mu povrača s hudim
2. knjiž. izmetavati iz želodca; bruhati: začutil je, da bo povračal; nič ji ni bolje, še vedno povrača
1. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povračati stroške, škodo / knjiž. povračati dolgove plačevati
// delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: povračati pomoč / dobroto mu povrača s hudim
2. knjiž. izmetavati iz želodca; bruhati: začutil je, da bo povračal; nič ji ni bolje, še vedno povrača
- povráčati se
1. v presledkih se pojavljati, ponavljati se: bolezen se rada povrača / misel nanjo se mu pogosto povrača
2. knjiž. vračati se: rad se povrača domov / upanje se ji povrača
3. knjiž. nanašati se: kritika se povrača nanj; avtorjeva pripoved se povrača na mladostno doživetje
♦ jezikosl. povratni zaimek se povrača na osebek istega stavka
- povračajóč -a -e:
povračajoč dobro s hudim; povračajoče se misli; povračajoča se vprašanja
SSKJ²
povračeváti -újem nedov. (á ȗ)
povračati: povračevati škodo / knjiž. povračevati dolgove plačevati / dobroto povračuje s hudim / nehote se mu povračuje misel na nekdanje dni
povračati: povračevati škodo / knjiž. povračevati dolgove plačevati / dobroto povračuje s hudim / nehote se mu povračuje misel na nekdanje dni
SSKJ²
spróten -tna -o prid. (ọ̑)
1. ki se zgodi brez odlašanja, v kratkem času: sprotno zapisovanje izjav / sprotno pozabljanje
2. ki se zgodi istočasno, vzporedno z drugim dejanjem: sprotno prevajanje govora / sprotno točenje piva
// ki se opravlja redno, tekoče: sprotno plačevanje računov; sprotno učenje / sprotno kupovanje hrane
● knjiž. literatura mu ne pomeni življenjskega smisla, ampak le sproten opravek na hitro, mimogrede opravljen; skrbeti za sprotne potrebe vsakdanje, tekoče; hrane imamo le za sprotno rabo za sproti
1. ki se zgodi brez odlašanja, v kratkem času: sprotno zapisovanje izjav / sprotno pozabljanje
2. ki se zgodi istočasno, vzporedno z drugim dejanjem: sprotno prevajanje govora / sprotno točenje piva
// ki se opravlja redno, tekoče: sprotno plačevanje računov; sprotno učenje / sprotno kupovanje hrane
● knjiž. literatura mu ne pomeni življenjskega smisla, ampak le sproten opravek na hitro, mimogrede opravljen; skrbeti za sprotne potrebe vsakdanje, tekoče; hrane imamo le za sprotno rabo za sproti
- sprótno prisl.:
sprotno plačevati dolgove
SSKJ²
srédi2 predl. (ẹ́) z rodilnikom
1. za izražanje stanja v položaju
a) s približno enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: sredi deske izvrtati luknjo; napasti sovražnika sredi soteske / obstal je sredi ceste; sredi potoka je tolmun / izgovor črke l sredi besede; odmor v verzu sredi stopice / prišli so šele do sredi klanca do srede
b) z enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: sredi ceste poteka neprekinjena črta; opoldne stoji sonce točno sredi nebesnega oboka
c) omejenim z več mejnimi točkami: sredi gozda je velika poseka; sredi mesta je mnogo trgovin; miza stoji sredi sobe / hiša sredi drevja; pot se vije sredi njiv / zagledal ga je sredi množice; sredi nas se je dobro počutila med nami
2. ekspr. za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: nevihta jih je presenetila sredi polja / biti sam sredi tujine v tujini
3. za izražanje dogajanja (približno) na polovici časovnega obdobja: saditi sredi aprila; sredi dneva je bil že pijan; preselil se je sredi lanskega leta; zbuditi se sredi noči / smo že sredi poletja / plačevati točno sredi meseca
// za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: bilo je sredi žetve / zmotiti koga sredi dela, pogovora; sredi velikih načrtov je umrl / publ. biti sredi (političnega) dogajanja, življenja v središču
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: sredi ploskanja je odšel iz dvorane; sredi glasnega smeha se je zaslišal krik
● sredi besede je obstal je prenehal govoriti; ekspr. to se je zgodilo sredi belega dne podnevi; vpričo vseh; ekspr. ostati sredi poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. noč ga je ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja
1. za izražanje stanja v položaju
a) s približno enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: sredi deske izvrtati luknjo; napasti sovražnika sredi soteske / obstal je sredi ceste; sredi potoka je tolmun / izgovor črke l sredi besede; odmor v verzu sredi stopice / prišli so šele do sredi klanca do srede
b) z enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk: sredi ceste poteka neprekinjena črta; opoldne stoji sonce točno sredi nebesnega oboka
c) omejenim z več mejnimi točkami: sredi gozda je velika poseka; sredi mesta je mnogo trgovin; miza stoji sredi sobe / hiša sredi drevja; pot se vije sredi njiv / zagledal ga je sredi množice; sredi nas se je dobro počutila med nami
2. ekspr. za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje: nevihta jih je presenetila sredi polja / biti sam sredi tujine v tujini
3. za izražanje dogajanja (približno) na polovici časovnega obdobja: saditi sredi aprila; sredi dneva je bil že pijan; preselil se je sredi lanskega leta; zbuditi se sredi noči / smo že sredi poletja / plačevati točno sredi meseca
// za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: bilo je sredi žetve / zmotiti koga sredi dela, pogovora; sredi velikih načrtov je umrl / publ. biti sredi (političnega) dogajanja, življenja v središču
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: sredi ploskanja je odšel iz dvorane; sredi glasnega smeha se je zaslišal krik
● sredi besede je obstal je prenehal govoriti; ekspr. to se je zgodilo sredi belega dne podnevi; vpričo vseh; ekspr. ostati sredi poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. noč ga je ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 81
Dostopnost