Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
mesó s (ọ̑)
1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru
2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal
3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost
// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom
4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● 
bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ 
gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
SSKJ²
pácati1 -am nedov. (á)
nižje pog. povzročati, da postaja kaj v kvaši mehkejše in da dobiva določen okus; kvasiti2pacati divjačino, govedino
● 
nižje pog. pacali so jih po taboriščih dolgo zadrževali
    pácati se 
    biti, zadrževati se (na soncu, v vročini): ves dan so se pacali na plaži
SSKJ²
pretegováti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge
    pretegováti se 
    zelo iztegovati roke, noge in telo: zlezli so iz šotorov in se začeli pretegovati; pretegovati se na postelji
    ● 
    ekspr. ves dan se preteguje na plaži poležava, lenari; ekspr. pri tem delu se ti najbrž ni treba pretegovati se preveč, pretirano truditi, si prizadevati
SSKJ²
sónčnik -a m (ọ̑)
1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki
2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik
SSKJ²
váljati -am nedov., tudi valjájte; tudi valjála (á)
1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj
a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove
b) bolj ravno: valjati zemljo; branati in valjati
c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno
2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi
3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa
4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah
5. vulg. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose (s kom): mnogi so jo že valjali
    váljati se 
    1. premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: okoli ognjišča se valjajo mačice; valjati se po blatu, v prahu / po ovsu so se valjali divji prašiči / samo valja se po postelji, spati pa ne more; valjati se od bolečin, smeha
    2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen: časopisi se valjajo po policah; obleka se valja po stolih / po vseh kotih se valjajo kovanci
    3. slabš. biti, zadrževati se kje brez dela: naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah; cele popoldneve se valja po plaži / vse življenje se valja po mehkih blazinah
    ● 
    ekspr. valjati se v grehu nemoralno živeti; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
    ♦ 
    navt. ladja se valja se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka
    váljan -a -o:
    valjana jeklena pločevina; valjana polst
     
    teh. valjani profili
SSKJ²
dopústnica -e ž (ȗ)
1. dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice
2. ženska, ki ima dopust: dopustnice uživajo na plaži
SSKJ²
martínčkati se -am se nedov. (ȋekspr.
brezskrbno poležavati na soncu: martinčkati se na plaži, terasi
SSKJ²
paparác in paparáco in paparazzo -a [tretja oblika paparácom (ȃ)
fotograf, usmerjen na škandalozne, senzacionalne posnetke iz zasebnega življenja javnih in slavnih osebnosti: znano pevko so paparaci ujeli na plaži; italijanski paparaci; fotografije znanega paparaca
SSKJ²
poleževáti -újem nedov. (á ȗ)
poležavati: delamo, on pa poležuje; poleževati na plaži / že en teden poležuje in kašlja
SSKJ²
zlécati se -am se nedov. (ẹ̄star.
1. (po)legati z iztegnjenimi udi: utrujeno so se zlecali po ležiščih; kljub slabemu vremenu so se zlecali po plaži
 
star. za cesto so se zlecale zelene jase so bile, se razprostirale
2. pretegovati se, iztegovati se: otroci so počasi vstajali in se zlecali
SSKJ²
ležálka -e ž (ȃ)
podloga za ležanje, navadno na prostem, na plaži: na plažah je poleti težko najti nekaj kvadratnih metrov prostora za ležalko in kopalno torbo; slamnata ležalka; senčnik in ležalka
Število zadetkov: 11