Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola [bakalár]
    1. posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: polenovka
      1.1. namaz iz te ribe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz lat. baculum ‛palica’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
krúhov krúhova krúhovo pridevnik [krúhou̯ krúhova krúhovo]
    1. ki je v zvezi s kruhom
      1.1. ki je iz kruha ali vsebuje kruh
STALNE ZVEZE: kruhova skodelica, kruhova štruca, kruhov hren
ETIMOLOGIJA: ↑kruh
Celotno geslo eSSKJ
lósos lósosa samostalnik moškega spola [lósos]
    1. večja riba s sivkastim telesom s črnimi pikami, ki navadno živi v morju in se drsti v rekah; primerjaj lat. Salmo salar; SINONIMI: iz zoologije atlantski losos
STALNE ZVEZE: atlantski losos, pacifiški losos
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. losos, tako kot rus. losósь, ukr. lósosь < pslov. *lososь, sorodno z litov. lašišà, latv. lasis, nem. Lachs, stnord. lax, toh. B laks ‛riba’ iz ide. *lak'- ‛pika, pikast’ po pikčasti koži - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]
    1. navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič
      1.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
    2. ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
      2.1. hranilnik, ki spominja na prašiča
      2.2. igrača, ki predstavlja prašiča
    3. manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber
STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič
Celotno geslo eSSKJ
ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka]
    1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox
      1.1. ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
škarpéna škarpéne samostalnik ženskega spola [škarpéna]
    1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scorpèna in lat. scorpaena iz gr. skórpaina, iz ↑škorpijon po strupenih bodicah te ribe - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cínkast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz cinka: cinkast pladenj; cinkasta cev, streha
SSKJ²
cizelírati -am nedov. in dov. (ȋ)
vrezovati, tolči drobne okraske v kovino: cizelirati nakit, pladenj; pren. pisatelj cizelira svoja dela
♦ num. dokončno obdelati odlitek
    cizelíran -a -o:
    starinska cizelirana tobačnica / cizeliran okrasek
SSKJ²
fíldžan in fildžán -a m (ȋ; ȃ)
v orientalskem okolju skodelica brez roča za turško kavo: pladenj z džezvo in fildžani / popil je še četrti fildžan
SSKJ²
igráčkast -a -o prid. (á)
nav. ekspr. podoben igrački: v rokah je nosila igračkast pladenj; igračkaste hiše / igračkasti modeli tankerjev / bila je igračkasto bitje / ta snov je za učence igračkasta zelo lahka / igračkast otrok ki se (rad) igra
    igráčkasto prisl.:
    igračkasto razpostavljene hiše
SSKJ²
kromírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prekrivati kovino s tanko plastjo kroma, teh. kromati: kromirati dele štedilnika
    kromíran -a -o:
    kromiran pladenj; kromirana posoda
SSKJ²
láva2 -e ž (ā)
1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava
2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo
SSKJ²
nefríten -tna -o (ȋ)
pridevnik od nefrit: nefriten kipec, pladenj
SSKJ²
pládenj -dnja m (á)
okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi: naložiti meso na pladenj; lesen, plastičen pladenj; pladenj pomaranč, slaščic / pog. sam je pojedel cel pladenj jedila na njem
// temu podobna priprava za prenašanje navadno krožnikov (s hrano): pladnje s praznimi krožniki so odlagali na posebni mizi; pladenj kozarcev; natakar s polnim pladnjem / kirurški instrumenti na pladnju
● prinesti vse na pladnju na krožniku
SSKJ²
plítvica -e ž (ȋ) zastar.
1. pladenj: na plitvici so bile naložene različne jedi
2. plitev čoln: voziti se s plitvico
● zastar. okoli otoka je plitvica plitvina
SSKJ²
podlóžek -žka m (ọ̑)
1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku
// kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek
// knjiž. pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku
2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek
3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav
♦ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer
SSKJ²
podnòs -ôsa m (ȍ ó)
knjiž. pladenj: postaviti podnos na mizo; vzeti skodelico čaja s podnosa; srebrn, zlat podnos / podnos s pecivom
SSKJ²
podolgovàt -áta -o [podou̯govat] prid. (ȁ ā)
ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema: rastlina s podolgovatimi listi; podolgovat pladenj; podolgovata hiša, njiva; podolgovata kost; odprtino so naredili podolgovato / ima podolgovat obraz / pecivo podolgovate oblike
SSKJ²
ponúden -dna -o prid. (ȗ)
knjiž. serviren: ponudni krožnik, pladenj
SSKJ²
ségati -am nedov. (ẹ̄)
1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko
2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet
3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo
// biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč
4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali
5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih
● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače)
    segajóč -a -e:
    do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem
Število zadetkov: 58