Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
migljáti -ám nedov. (á ȃ) hitro, lahkotno se premikati sem in tja: listje, trava miglja v večerni sapici; plamenček petrolejke je enakomerno migljal / zrak miglja v popoldanski vročini / ekspr. pes miglja z repom maha; pren., ekspr. v zenicah ji je migljal nasmešek
// ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so migljale v jasno noč
● črke mu migljajo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru
    migljajóč -a -e: migljajoč plamen; migljajoč zrak; migljajoče luči, zvezde
SSKJ
modríčast -a -o prid. (í) modrikast: modričast cvet, plamen; zavesa modričaste barve; modričasta megla
SSKJ
moríti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. povzročati smrt
    1. a) ljudi: začeli so se sovražiti, preganjati in moriti; napadal je potnike, jih ropal in moril; moriti z orožjem, s stiskanjem grla / potresi, lakota, povodnji morijo ljudi; kuga mori ljudi po deželi / okupator je moril nedolžno prebivalstvo; moriti v vojni ubijati
      // tako zna moriti samo človek
    2. b) živali: če si lovec, še ni treba, da bi moril / kuga je morila kokoši; čebele se morijo se koljejo
      // ekspr. uničevati, škodovati čemu: mraz, slana mori rože; plevel mori žito / s praznim besedovanjem sem celo popoldne moril čas nisem nič koristnega delal
  2. 2. slabš. s svojim govorjenjem, zahtevami povzročati občutek neugodja, nejevolje: odšel je v gostilno, da ga doma ne bi morila žena; moril nas je s svojimi vprašanji / žarg., šol. profesor me je celo uro moril spraševal
    // morilo jo je njegovo brezglavo navdušenje / ta pa zna moriti
  3. 3. ekspr. povzročati občutek neugodja, nejevolje sploh: povej, kaj te mori; te reči so me morile; cele mesece ga že mori to vprašanje / hude sanje so jo morile / z oslabljenim pomenom: moril jo je obupen dolgčas zelo ji je bilo dolgčas; volka mori huda lakota zelo je lačen
  4. 4. nar. zahodno gasiti: moriti plamen, žerjavico / moriti apno
    moré zastar.: more in požigaje je tolpa vihrala čez deželo
    morèč -éča -e: sovražnik, moreč po naših pokrajinah; moreč človek; bunker je postal pretesen, moreč; moreče misli, skrbi; prisl.: njen jok je moreče vplival nanj
    morjèn -êna -o: živeli so tam preganjani in morjeni od številnih sovražnikov
SSKJ
nakvíšku prisl. (ȋ) star. kvišku, navzgor: plamen buhne nakvišku; roke, iztegnjene nakvišku
SSKJ
natopíti -ím dov., natópil (ī í) 
  1. 1. s topljenjem priti do določene količine česa: natopiti nekaj voska na pisemsko ovojnico
  2. 2. nekoliko raztopiti: plamen je natopil vosek; asfalt se zaradi vročine natopi
  3. 3. redko prepojiti: natopiti madež z bencinom
SSKJ
navpíčen -čna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. pravokoten na gladino mirujoče vode: navpičen prerez, rov; navpična črta, os, ravnina, stena; navpična lega, smer / rastline potrebujejo čimbolj navpično svetlobo; ekspr. bila je silna vročina in navpično sonce
    ♦     aer. letalo za navpični vzlet; fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; meteor. navpični temperaturni gradient sprememba temperature zraka v navpični smeri, navadno na 100 m; navpično gibanje zraka
  2. 2. nanašajoč se na enote različne stopnje, vrednosti: navpično povezovanje organizacij
    navpíčno prislov od navpičen: navpično stati
    // izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode: navpično se spuščati, štrleti / plamen je švignil navpično; sam.: besedo napišite pod navpično sedem
SSKJ
navpík prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode; navpično: postaviti kol navpik; navpik štrleče skale; sonce stoji skoraj navpik nad nami / ekspr. pasti navpik v prepad / plamen švigne navpik; noži s konicami navpik
● nar. zbežati po bregu navpik strmo navzgor
SSKJ
nèsvetèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) metal., v zvezi nesveteči plamen plamen, ki ne sveti
SSKJ
nèugasljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ugasiti: neugasljiv ogenj, plamen; pren., ekspr. neugasljiva ljubezen
● ekspr. neugasljiva žeja zelo velika, huda
SSKJ
nevtrálen -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ) 
  1. 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski
    // zavzeti nevtralno stališče
    // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču
  2. 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju
    // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika
  3. 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva
  4. 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija
    ●     ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva
    ♦     agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb
SSKJ
oblízniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. povleči z jezikom po čem: mačka je obliznila mladiča; oblizniti se z jezikom; oblizniti si ustnico
    // ližoč pojesti del česa: oblizniti sladoled
  2. 2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je obliznil poleno / burja je obliznila kočo / blisk je obliznil temo
    ●     ekspr. obliznil ga je dvom obšel, prevzel; ekspr. nasmeh mu je obliznil ustnice preletel; ekspr. doma ga večkrat oblizne šiba je večkrat tepen s šibo; ekspr. kako čudovito je bilo, se je obliznila je z zadovoljstvom, veseljem rekla; ekspr. vsak fant bi se obliznil za tem dekletom bi bil zadovoljen, če bi jo imel; pog., ekspr. vseh deset prstov si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen
SSKJ
obsíniti -em dov. (í ȋ) knjiž. obsijati: blisk, plamen obsine notranjost hiše; sonce je obsinilo vrhove / nasmeh mu je obsinil obraz
SSKJ
obžígati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: obžiga drevesa, da bi se posušila / plamen je začel obžigati gospodarsko poslopje
  2. 2. z žganjem delati odpornejše, trdnejše: obžigati lesene posode
  3. 3. knjiž. prižigati od vseh strani: z vžigalico je obžigal natlačeno čedro
SSKJ
odpòr -ôra m (ȍ ó) 
  1. 1. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti: njihovo početje mi vzbuja odpor; čuti odpor do teh ljudi / ekspr. nepremagljiv fizičen odpor do koga; imeti odpor do pisanja / to je delal z odporom
  2. 2. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje: streti, zlomiti sovražnikov odpor; vdati se brez odpora; odpor proti takratni politiki / oborožen, pasiven odpor / splošni ljudski odpor / pozivati k odporu, na odpor; pren. v očeh ji je tlel plamen odpora
    ●     publ. sovražnik je nudil močen odpor se je zelo upiral, branil; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih
    // publ. odporniško gibanje: sodelovati v odporu; sile odpora; voditelji, žrtve odpora
SSKJ
oksidatíven -vna -o prid. (ȋ) kem. ki sprejema elektrone: oksidativna atmosfera / oksidativne spremembe oksidacijske
♦ teh. oksidativni plamen plamen, v katerem kovine in elementi njihovih zlitin delno oksidirajo
SSKJ
osmodíti -ím dov., osmódil (ī í) 
  1. 1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je osmodil zidove; ob sveči si je osmodil lase / strela je osmodila vrh drevesa
    // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je osmodila travo, žito
  2. 2. ekspr. opeči: sonce ga je hudo osmodilo
    ●     ekspr. pri kupčiji ga je osmodil za precejšnjo vsoto ogoljufal, prevaral; ekspr. z vso silo ga je osmodil po glavi udaril
    ♦     agr. osmoditi prašiča s smojenjem odstraniti ščetine z njega
    osmojèn -êna -o: osmojeni lasje; osmojeno drevje
SSKJ
ožgáti ožgèm dov., ožgál (á ȅ) 
  1. 1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je ožgal ostrešje / strela je ožgala drevo
    // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: ajdo je ožgala slana; sonce je ožgalo posevke
  2. 2. ekspr. opeči: sonce ga je pošteno ožgalo
  3. 3. odžgati: ožgati barvo z vrat
    ●     ekspr. ožgal ga je z jeznim pogledom na hitro ga je jezno pogledal; ekspr. konja je z vso silo ožgal z bičem udaril
    ♦     agr. ožgati prašiča osmoditi
    ožgán -a -o: ožgan les; od sonca ožgan obraz
    ♦     vet. ožgano zobovje rjavkasto zobovje psa po prestani bolezni, zlasti kugi
SSKJ
plám -a m (ȃ) zastar. plamen: v daljavi je zagledal plam / plam njenih oči
SSKJ
plamén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. plameneč: gledal je v njene plamene oči
♦ metal. plamena peč plamenska peč
SSKJ
plámen -éna m (á ẹ́) 
  1. 1. tok zelo segretega in svetečega plina, ki nastaja pri gorenju: iz kupa drv se je pokazal plamen; plamen je razsvetljeval okolico; plamen švigne proti nebu, ugasne, zagori; ekspr. plameni ližejo, objemajo, obliznejo streho; veter je pogasil plamene; naravnati, uravnati plamen; ogenj ni le tlel, ampak je gorel s plamenom; nizek, visok plamen; rumeni, škrlatni plameni; plamen bencinskega, plinskega gorilnika; plamen sveče; lica, oči ji gorijo kot plamen; pren., ekspr. plamen oči
    // ekspr. ogenj: plamen je zajel hišo; nenadoma je bila vsa soba v plamenu, plamenih je gorela
  2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v njenem srcu gori plamen hrepenenja, ljubezni; zanetili so plamen revolucije, upora
    ●     ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. bil je ves v plamenu zanesen, navdušen, razvnet; ekspr. iz oči ji švigajo plameni jeze je zelo jezna, razburjena
    ♦     teh. nevtralni, oksidativni plamen; jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; voj. metalec plamenov orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov
Število zadetkov: 119