- iz geologije obdobje v zemeljski zgodovini, ko na okolje, podnebje, življenje bistveno vpliva človek s svojo dejavnostjo
Zadetki iskanja
nav. mn., astron. večjemu meteoritu ali majhnemu planetu podobno nebesno telo, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom: pas asteroidov; površje asteroida
// tako telo, ki občasno zadene ob planete, kjerkoli v notranjem delu sončnega sistema do Jupitra: majhen, ogromen, velikanski asteroid; odkrivanje potencialno nevarnih asteroidov; padec, trk, udarec asteroida; kometi in asteroidi
- kar je živo
- bitje česa
- oseba, žival
- bitje česa
- bitje z/s
- , bitja v/na
- razsežen, obsežen
- kaj biti debel od–do česa, koliko
- , kaj biti debel okoli/okrog česa, koliko
- tolst, rejen, masten
- kdo/kaj biti debel kot kdo/kaj
- debelejši od
- čas, ko dan in noč trajata enako dolgo; SINONIMI: ekvinokcij
Kako se sklanja besedna zveza Planet TV? – na Planet TV ali na Planetu TV ali na Planet TV-ju
- 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
- 2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
- 4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
- 5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
- 6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
- 7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
blížati se s hítrimi koráki, držáti korák s kóm/čím, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, korák za korákom, lovíti korák s kóm/čím, na vsákem koráku, napredovánje z májhnimi koráki, napredováti z májhnimi koráki, napredováti z velíkimi koráki, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, ne naredíti níti koráka, ohrániti korák s kóm/čím, pŕvi korák, pŕvi koráki, s hítrimi koráki, stópati v korák s čásom, stópati v korák s kóm/čím, stópíti v korák s čásom, stópíti v korák s kóm/čím, storíti pŕvi korák, storíti pŕve koráke, ujéti korák s čásom, z májhnimi koráki, z velíkimi koráki
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj
1. astron. nebesno telo, ki kroži okoli Sonca in ne seva lastne svetlobe, premičnica: raziskovati planete; majhen, velik planet; lega, gibanje planetov / mali planet asteroid; notranji, zunanji planet ki se giblje znotraj, zunaj Zemljinega tira
● modri planet Zemlja; rdeči planet Mars; ekspr. samo nekaj sto metrov so oddaljeni od nas, pa se nam zdi, kot da so na drugem planetu zelo daleč
2. ekspr. nebesno telo, navadno zemlja: naš planet postaja prenaseljen; trdne vezi priklepajo človeštvo k rodnemu planetu
prizadevati si doseči, da bi kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno imel povedano, mišljeno za resnično, pravilno: zagovarjal je svoje mnenje in zaman so ga prepričevali; prepričevati koga o čem; prepričevati z besedami, dokazi; dolgo se je prepričeval, da nesreče ni kriv / njegovi pogledi so ga prepričevali, naj se ne boji / ekspr. prepričevati koga s pestmi
// delati, povzročati, da kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno ima povedano, mišljeno za resnično, pravilno: te slike nas prepričujejo, da na planetu ni živih bitij
● publ. taka umetnost ga je vse manj prepričevala ni vzbujala v njem pozitivnega odnosa
- prepričeváti se
spoznavati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričeval se je, če so zaboji zabiti
- prepričujóč -a -e:
prepričujoč ga o nasprotnem, je postal nevljuden
● knjiž. to je prepričujoč dokaz, da ga ljudstvo podpira prepričljiv
Že dlje časa iščem splošne in obširnejše smernice glede pisanja tega samostalnika z veliko ali malo začetnico v pomenu planeta, na katerem živimo. V priročnikih na Franu sem našla v Pravopisu pri zapisu Zemlja kvalifikator »zvezdosl.« in v SSKJ oznako "v astronomiji". Tudi ePravopis je bolj skop glede tega.
Na splošno me zanima, kako je z veliko začetnico v besedilih, ki niso namenjena strogo strokovnemu bralstvu. Pravzaprav se sprašujem, ali ne bi bilo morda najbolj priporočljivo ta samostalnik vedno (tudi v vsakdanjih in poljudnih besedilih) zapisovati z veliko začetnico, če je mišljen naš planet. S tem bi se preprečila morebitna dvoumnost nekaterih povedi.
Naj navedem nekaj primerov:
- Ali bo človek zemljo/Zemljo popolnoma uničil?
- Ali bo kdaj mir na zemlji/Zemlji?
- Ris je bil označen za najbolj ogroženo vrsto mačk na zemlji/Zemlji.
- Poleg onesnaževanja zemlje/Zemlje pa alarmantno narašča tudi izčrpavanje naravnih virov.
- Ali si lahko predstavljate življenje na zemlji/Zemlji brez sončne svetlobe?
- Pravi, da sem jaz njegov angel na zemlji/Zemlji, mama pa na nebu.
- Ponoči je na nebu toliko zvezd kot na zemlji/Zemlji mravelj.
- Zdi se, da danes noben kraj na zemlji/Zemlji ni več dovolj odročen ali izoliran, da bi se lahko skril pred Googlovimi kamerami.
- sestavina živih in neživih vsebin
- snov pri čem, kje
- , snov na čem, kje
- snov v
- , snov iz
- , snov za
- , snov z/s
- , snov proti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »