Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
bot. rastlina, ki uspeva na suhih tleh: med kserofite spada poleg puščavskih rastlin tudi planika
gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti: odtrgati planiko; šopek planik; planike in murke
1. ženska, ki hodi v hribe: našli so ponesrečeno planinko
2. nar. gorenjsko planšarica: planinci in planinke so se vrnili v dolino
3. planika: utrgati planinko
kraj, prostor, kjer kaj raste: planika ima rastišče visoko v gorah; pripraviti rastišče za novo sadno drevje / naravna rastišča školjk
1. zelo slavna igralka ali pevka: nastop priljubljene zvezdnice; zvezdnice in zvezdniki / filmska, gledališka zvezdnica
2. nar. zahodno planika: cvet zvezdnice
♦ vrtn. lončna rastlina z majhnimi, rumenimi cveti in velikimi, navadno rdečimi ali rumenimi ovršnimi listi, Euphorbia pulcherrima