bál1 -a m (ȃ)
pog. družabna prireditev, na kateri se pleše; ples: iti na bal; bal na prostem
♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
Celotno geslo
Vezljivostni G
centrírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
2.
iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.
SSKJ²
čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. izraža
a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran: čez priti; tam je most, čez vozi vlak; stoji pred zidom in gleda čez / oblaki se valijo od planin sem čez
b) stanje na drugi strani, onkraj: smo že čez; tam čez leži vas
2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in čez; ura je poldne ali malo čez; možu je šestdeset let in še čez / tram gleda na eni strani pet centimetrov čez / voda je čez in čez preplavila bregove
● pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; pog. čez dati, vreči izbruhati, izbruhniti; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. iti, spraviti čez ilegalno v tujino; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; pog. prevzeti delo na čez načez
1. izraža
a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran: čez priti; tam je most, čez vozi vlak; stoji pred zidom in gleda čez / oblaki se valijo od planin sem čez
b) stanje na drugi strani, onkraj: smo že čez; tam čez leži vas
2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in čez; ura je poldne ali malo čez; možu je šestdeset let in še čez / tram gleda na eni strani pet centimetrov čez / voda je čez in čez preplavila bregove
● pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; pog. čez dati, vreči izbruhati, izbruhniti; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. iti, spraviti čez ilegalno v tujino; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; pog. prevzeti delo na čez načez
SSKJ²
dogodljáj -a m (ȃ)
dogodek, navadno manjši, manj pomemben: na poti se mu je pripetil neprijeten dogodljaj; družbi pripoveduje drobne dogodljaje s planin; nenavaden, resničen dogodljaj
dogodek, navadno manjši, manj pomemben: na poti se mu je pripetil neprijeten dogodljaj; družbi pripoveduje drobne dogodljaje s planin; nenavaden, resničen dogodljaj
SSKJ²
gorôvje -a s (ȏ)
v zaključeno celoto povezane gore: ravnino obdaja visoko gorovje; proti severu se razprostira gorovje Kamniških planin; lahko prehodno gozdnato gorovje
// gore, hribi: sneg je pokrival gorovje, nižine pa so bile kopne
♦ geogr. grudasto gorovje; nagubano gorovje gorovje, katerega oblika in višina sta odvisna od gubanja
v zaključeno celoto povezane gore: ravnino obdaja visoko gorovje; proti severu se razprostira gorovje Kamniških planin; lahko prehodno gozdnato gorovje
// gore, hribi: sneg je pokrival gorovje, nižine pa so bile kopne
♦ geogr. grudasto gorovje; nagubano gorovje gorovje, katerega oblika in višina sta odvisna od gubanja
Celotno geslo
eSSKJ
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
- 1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
- 2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
- 3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
SSKJ²
hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑)
1. ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna
// knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
2. vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne, a ostane z njo povezana še naprej: stečaj hčere je matično podjetje dodatno obremenil / podjetje hči hčerinsko podjetje
1. ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna
// knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
2. vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne, a ostane z njo povezana še naprej: stečaj hčere je matično podjetje dodatno obremenil / podjetje hči hčerinsko podjetje
Pravopis
hčí hčére ž -i hčér -i -jo; -i -á -áma -i -àh -áma; -e -á -àm -e -àh -ámi člov. (ȋ ẹ̑) ~ edinka; šalj. Evina ~ |ženska|; olepš. ~e noči |vlačuge, prostitutke|; pesn. ~ planin Soča
hčérin -a -o (ẹ̑)
hčérin -a -o (ẹ̑)
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
krávji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na krave: kravja koža; kravje mleko / konjski in kravji hlev; kravji zvonci / šel je za kravjega hlapca, pastirja / počasna kravja vprega
● nizko napravil je kravji požirek zelo velik, hlasten
♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin; vet. kravje koze virusna bolezen, ki se pojavlja navadno na kravjem vimenu v obliki izpuščajev; kravja stoja konj stoja z navznoter ukrivljenimi nogami; prisl.: piti po kravje
nanašajoč se na krave: kravja koža; kravje mleko / konjski in kravji hlev; kravji zvonci / šel je za kravjega hlapca, pastirja / počasna kravja vprega
● nizko napravil je kravji požirek zelo velik, hlasten
♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin; vet. kravje koze virusna bolezen, ki se pojavlja navadno na kravjem vimenu v obliki izpuščajev; kravja stoja konj stoja z navznoter ukrivljenimi nogami; prisl.: piti po kravje
SSKJ²
naravnáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: naravnati merilno vrvico; pred ogledalom si je naravnal kravato; vstala je in si naravnala ruto / naravnati izpahnjeno nogo
2. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: naravnal je fotografski aparat in začel slikati; naravnati tehtnico / naravnati klimatske naprave na toplo; naravnati ostrino slike; prižgal je tranzistor in naravnal postajo
3. narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer: naravnati daljnogled na vrhove planin / naravnati vodni curek proti gorečemu poslopju / z močnim zamahom vesel je naravnal čoln k bregu / dvignil je puško in jo naravnal na cilj nameril / z oslabljenim pomenom naravnal je pogled k njej
// napraviti, da dobi kaka dejavnost določeno vsebino: naravnati misli, pogovor na to vprašanje; naravnati pozornost na kaj / naravnati politiko v drugačno smer
● naravnala je svoj korak z njegovim uravnala, uskladila; ekspr. naravnal je oči k njej pogledal jo je; opoldne je naravnala uro naredila, da je kazala točno poldne
1. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: naravnati merilno vrvico; pred ogledalom si je naravnal kravato; vstala je in si naravnala ruto / naravnati izpahnjeno nogo
2. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: naravnal je fotografski aparat in začel slikati; naravnati tehtnico / naravnati klimatske naprave na toplo; naravnati ostrino slike; prižgal je tranzistor in naravnal postajo
3. narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer: naravnati daljnogled na vrhove planin / naravnati vodni curek proti gorečemu poslopju / z močnim zamahom vesel je naravnal čoln k bregu / dvignil je puško in jo naravnal na cilj nameril / z oslabljenim pomenom naravnal je pogled k njej
// napraviti, da dobi kaka dejavnost določeno vsebino: naravnati misli, pogovor na to vprašanje; naravnati pozornost na kaj / naravnati politiko v drugačno smer
● naravnala je svoj korak z njegovim uravnala, uskladila; ekspr. naravnal je oči k njej pogledal jo je; opoldne je naravnala uro naredila, da je kazala točno poldne
- naravnáti se nar. gorenjsko
nameniti se, oditi: naravnal se je spat; naravnali so se k njemu, proti domu
- naravnán -a -o
1. deležnik od naravnati: natančno naravnana ostrina; ura je bila navita in naravnana
2. ki vsebuje, izraža prizadevanje po določeni vsebini; usmerjen: duhovno naravnan človek; kaznovanje naj bo pozitivno naravnano / k cilju naravnano obnašanje
Celotno geslo
Vezljivostni G
naravnáti -ám dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
/Pred ogledalom/ si je naravnal kravato (proti pasu).
/Pred ogledalom/ si je naravnal kravato (proti pasu).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno urediti kaj
Fotografski aparat si je naravnal /po najbližjem robu/ in začel slikati.
Fotografski aparat si je naravnal /po najbližjem robu/ in začel slikati.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Vodni curek so naravnali proti goreči stavbi.
Vodni curek so naravnali proti goreči stavbi.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj ‘vsebino’ proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Pogled je /z zanimanjem/ naravnal k malo večji skupini ob oknu.
Pogled je /z zanimanjem/ naravnal k malo večji skupini ob oknu.
Jezikovna
Pisanje sestavine »planina« v večbesednih lastnih imenih
Zanima me pravilen zapis velikih in malih začetnic pri zemljepisnih imen, ki vsebujejo samostalnik planina, in sicer Planina pri jezeru, Planina Blato, Planina dedno polje, Planina v Lazu in podobno, se pravi kdaj se uporablja velika kdaj mala začetnica.
SSKJ²
planína -e ž (í)
1. s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo: na planini so postavili nov stan; gnati živino v planino / skupna, zadružna planina
// tak svet z bivališči za pastirje in stajami za živino: življenje na planini mu ugaja; pren., ekspr. planina je v jeseni onemela
2. nav. mn. visoki hribi, zlasti skalnati: pred seboj je zagledal s soncem obsijane planine; rad hodi na, v planine; strme planine; pobočja planin / Kamniške planine Kamniške Alpe
1. s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo: na planini so postavili nov stan; gnati živino v planino / skupna, zadružna planina
// tak svet z bivališči za pastirje in stajami za živino: življenje na planini mu ugaja; pren., ekspr. planina je v jeseni onemela
2. nav. mn. visoki hribi, zlasti skalnati: pred seboj je zagledal s soncem obsijane planine; rad hodi na, v planine; strme planine; pobočja planin / Kamniške planine Kamniške Alpe
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
NESSJ
Pleteršnik
podkrȋlje, n. 1) coll. die Unterflügel, Cig. (T.); — 2) die Fußgegend eines Berges: p. velikanskih gor, Zv.; Spominam se raja v podkrilju planin, Levst. (Zb. sp.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost