Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
podmòł, -móla, m. eine vom Strom untergrabene Stelle, der Uferbruch, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Nov.; — eine unterirdische Grotte, Jan., C.; vso s planin dohajajočo vodo podzemeljski podmoli požirajo, Nov.; skriti se po goščavah in podmolih, Glas.
SSKJ²
podnóžje -a s (ọ̑)
1. navadno s prilastkom svet, kjer prehaja gora, hrib v nižino: na podnožju gore stoji vas; podnožje Pohorja / v podnožju planin so lepi gozdovi / reka se zajeda globoko v podnožje hriba
2. podlaga, temelj: od spomenika je ostalo le podnožje; kamnito podnožje ograje; podnožje stebra
// ekspr. spodnji del: brstiči poganjajo iz podnožja
● 
knjiž. na sliki je upodobljeno dekle z rožo v podnožju pri nogah
SSKJ²
prigòn -ôna m (ȍ ó)
glagolnik od prignati 1: prigon živine s planin / prigon je bil majhen
SSKJ²
simfóničen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na simfonijo: simfonični koncert; simfonična glasba / simfonični orkester orkester, sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal / simfonična dvorana / Arničeva simfonična pesnitev Pesem planin
 
glasb. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester
SSKJ²
sín -a stil. m, mn. sinôvi stil. síni; dv. sína in sinôva (ȋ)
moški v odnosu do svojih staršev: sin se je oženil; imata tri sinove; roditi sina; to je najmlajši sin; sin edinec; sin in hči / bratov sin nečak; nezakonski, prvorojeni sin; ekspr. še rodni sin ga ni več spoznal; sinov sin vnuk
// knjiž., s prilastkom moški1:
a) glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: bil je zvest sin svojega naroda; tujina je zastrupila tisoče naših sinov in hčera
b) glede na značilno povezanost s tem, kar izraža prilastek: bil je pravi sin svoje dobe / je vnet sin planin rad hodi v planine
● 
tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; slabš. izgini, pasji sin hudobnež, zlobnež; pog. on je pravi sin svojega očeta ima določene, zlasti slabe lastnosti očeta v enaki ali še večji meri; preg. kakršen oče, takšen sin; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ 
rel. Sin božji, človekov Kristus
    síne ekspr.:
    kako je, sine; sine, tako pa ne bo šlo; 
prim. sine
SSKJ²
snežén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz snega: zavetišče so si naredili iz sneženih kvadrov; sneženi zameti snežni zameti; snežene kepe
2. za katerega je značilno veliko snega: lani je bila zima zelo snežena / snežen dan
3. ki je pokrit s snegom: sneženi vrhovi planin; snežena pokrajina / ekspr. glavo je imela že čisto sneženo
● 
sneženi mož iz snega narejena igrača, ki ponazarja človeško postavo; snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih
Celotno geslo Sinonimni
snežén2 -a -o prid.
1.
za katerega je značilno veliko snega
SINONIMI:
knj.izroč. snežen1, knj.izroč. snežnat
2.
ki je pokrit s snegom
SINONIMI:
Pleteršnik
stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
Pleteršnik
stǫ́jina, f. 1) das Standgeld, Tolm.; — 2) kar se daje lastnikom planin od sira in drugega, kar se na njih pridela, Tolm.
tolmínec tolmínca; tudi tolmínc samostalnik moškega spola [tolmínəc]
    trdi sir iz kravjega mleka sladko pikantnega okusa, ki se tradicionalno izdeluje v Zgornjem Posočju; SINONIMI: tolminski sir
ETIMOLOGIJA: po kraju Tolmin
transverzálen transverzálna transverzálno pridevnik [transverzálən]
    1. ki je pravokoten na podolžno stran, os
    2. ekspresivno ki povezuje, združuje različne strani, stališča
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. transversal) iz srlat. transversalis iz lat. transversus ‛ležeč poprek, počez, prečen’ iz transvertere ‛preokreniti’
Število zadetkov: 31