káča -e ž (á)
1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača
// ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak
● ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil
3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska
♦ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
káčji káčja káčje pridevnik [káčji] STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača
SSKJ²
kaméleon -a tudi -óna m (ẹ̑, ọ̑)
plazilec toplih krajev, ki živi na drevju in lahko spreminja barvo kože: lepljiv jezik kameleona; spreminja barvo kot kameleon
// slabš. kdor zaradi koristi prilagaja svoje prepričanje trenutnim razmeram: malomeščanski politični kameleoni
plazilec toplih krajev, ki živi na drevju in lahko spreminja barvo kože: lepljiv jezik kameleona; spreminja barvo kot kameleon
// slabš. kdor zaradi koristi prilagaja svoje prepričanje trenutnim razmeram: malomeščanski politični kameleoni
Pravopis
kaméleon -a tudi kaméleon -óna m živ. (ẹ̑; ẹ̑ ọ̑) |plazilec|; člov., slabš. malomeščanski ~ |prilagodljiv človek|
Celotno geslo
eSSKJ
krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
- večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
SSKJ²
krokodíl -a m (ȋ)
zelo velik plazilec, pokrit z debelimi roženimi ščiti, ki živi v tropskih in subtropskih vodah: na obrežju reke so ležali krokodili; zija kot krokodil
♦ zool. nilski krokodil
zelo velik plazilec, pokrit z debelimi roženimi ščiti, ki živi v tropskih in subtropskih vodah: na obrežju reke so ležali krokodili; zija kot krokodil
♦ zool. nilski krokodil
Celotno geslo
Etimološki
krokodȋl -a m
Celotno geslo
eSSKJ
krokodílji krokodílja krokodílje pridevnik [krokodílji]
ETIMOLOGIJA: ↑krokodil
- 1. ki je v zvezi s krokodili ali gojenjem krokodilov
- 1.1. ki je del telesa krokodilov ali se pridobiva s telesa krokodilov
ETIMOLOGIJA: ↑krokodil
Celotno geslo
eSSKJ
krokodílov krokodílova krokodílovo pridevnik [krokodílou̯ krokodílova krokodílovo]
- ki je v zvezi s krokodilom, krokodili
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
kúščar -ja m (ū)
1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev
♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria
// nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar
2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov)
1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev
♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria
// nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar
2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov)
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
eSSKJ
kúščarica kúščarice samostalnik ženskega spola [kúščarica]
ETIMOLOGIJA: ↑kuščar
- iz zoologije plazilec z daljšim repom in navadno štirimi nogami; primerjaj lat. Lacertidae; SINONIMI: kuščar
ETIMOLOGIJA: ↑kuščar
Pravopis
..lec -lca m. prip. obr.
1. člov. [u̯c] 'vršilec' brálec, plesálec; tkálec, morílec, cenílec; žival. plazílec
2. nečlov. [lc, v nekaterih primerih tudi u̯c] brisálec, kazálec, spodbujeválec; rušílec, dušílec, nosílec
1. člov. [u̯c] 'vršilec' brálec, plesálec; tkálec, morílec, cenílec; žival. plazílec
2. nečlov. [lc, v nekaterih primerih tudi u̯c] brisálec, kazálec, spodbujeválec; rušílec, dušílec, nosílec
Pravopis
Geologija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 75
Dostopnost