popŕsnica -e ž (ȓ)
anat. mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj: poškodba poprsnice
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
sápnica -e ž (ȃ)
nav. mn. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča: leva in desna sapnica; vnetje sapnic
♦ glasb. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena
nav. mn. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča: leva in desna sapnica; vnetje sapnic
♦ glasb. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena
SSKJ²
tularemíja -e ž (ȋ)
vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka: odkriti povzročitelja tularemije
vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka: odkriti povzročitelja tularemije
SSKJ²
utoníti utónem dov. (ī ọ́)
1. nehote priti pod (vodno) gladino in se zadušiti zaradi vdora vode v pljuča: deček bi utonil, če ga ne bi rešil neki kopalec; utoniti v ribniku
2. ekspr. izginiti pod (vodno) gladino; potoniti: vedro se je utrgalo in utonilo / ves prah je utonil v lužah
3. ekspr., navadno s prislovnim določilom izginiti, izgubiti se: gledala je za njim, dokler ni utonil v gozd, v gozdu; prijatelja sta utonila v noč; utoniti v množici / njegove besede utonejo v splošnem trušču
4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: utonil je v trden spanec; utoniti v spomine / ti dogodki so že utonili v pozabo / taborišče je utonilo v nočni tišini
● ekspr. grmovje je utonilo v snegu grmovje je prekril sneg; ekspr. v vinu mu utonejo vse skrbi pozabi nanje; ekspr. sonce je utonilo za gore je zašlo; ekspr. brez njega bi utonila v blatu bi se moralno pokvarila; ekspr. utoniti v dolgovih zelo se zadolžiti; propasti zaradi dolgov; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; ekspr. jokala je, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito
1. nehote priti pod (vodno) gladino in se zadušiti zaradi vdora vode v pljuča: deček bi utonil, če ga ne bi rešil neki kopalec; utoniti v ribniku
2. ekspr. izginiti pod (vodno) gladino; potoniti: vedro se je utrgalo in utonilo / ves prah je utonil v lužah
3. ekspr., navadno s prislovnim določilom izginiti, izgubiti se: gledala je za njim, dokler ni utonil v gozd, v gozdu; prijatelja sta utonila v noč; utoniti v množici / njegove besede utonejo v splošnem trušču
4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: utonil je v trden spanec; utoniti v spomine / ti dogodki so že utonili v pozabo / taborišče je utonilo v nočni tišini
● ekspr. grmovje je utonilo v snegu grmovje je prekril sneg; ekspr. v vinu mu utonejo vse skrbi pozabi nanje; ekspr. sonce je utonilo za gore je zašlo; ekspr. brez njega bi utonila v blatu bi se moralno pokvarila; ekspr. utoniti v dolgovih zelo se zadolžiti; propasti zaradi dolgov; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; ekspr. jokala je, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito
SSKJ²
SSKJ²
vdíh -a m (ȋ)
enkratno zajetje zraka v pljuča pri dihanju: globok vdih; vdih in izdih / vdih cigaretnega dima / zadrževanje vdiha z vdihom zajetega zraka
enkratno zajetje zraka v pljuča pri dihanju: globok vdih; vdih in izdih / vdih cigaretnega dima / zadrževanje vdiha z vdihom zajetega zraka
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 86
Dostopnost